Družba mora pospeševati udejanjanje kreposti, ne pa biti temu ovira. Navdihovati jo mora prava hierarhija vrednot.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › I. Oblast
Tam, kjer greh kvari socialno ozračje, je treba klicati k spreobrnjenju srca in k božji milosti. Ljubezen priganja k pravim reformam. Zunaj evangelija ni rešitve socialnega vprašanja (prim. CA 3).
Člen 2 UDELEŽENOST PRI DRUŽBENEM ŽIVLJENJU
I. Oblast
"Življenje v družbi ne more biti urejeno in plodno, če je ne vodijo ljudje, ki jim je zakonito podeljena oblast in ki zagotavljajo varstvo institucij in zadovoljivo skrbijo za skupno blaginjo" (Pt 46).
"Oblast" (avtoriteto) imenujemo sposobnost, s katero osebe ali institucije dajejo zakone in odredbe ljudem in pričakujejo od njih pokorščino.
Vsaka človeška skupnost potrebuje oblast, ki naj jo vodi (prim. Leon XIII. enc. "Immortale Dei"; enc. "Diuturnum illud"). Oblast ima teMelj v človeški naravi. Potrebna je za enotnost (edinost, enost) države (družbe). Njena vloga je v tem, da kolikor mogoče zagotovi skupni blagor družbe.
Oblast, ki jo zahteva nravni red, izhaja od Boga: "Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo" (Rim 13,1-2; prim. 1 Pt 2,13-17).