Domov/Katekizem/KKC 1811

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1811

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 7. člen: Kreposti › I. Človeške kreposti

1809

Zmernost je nravna krepost, ki brzda privlačnost naslad (ugodja) in daje ravnotežje pri uporabi ustvarjenih dobrin. Zmernost usposablja voljo za gospostvo nad nagoni in ohranja teženja v mejah dostojnosti in poštenosti. Zmeren človek usmerja svoje čutne težnje k dobremu, ohranja zdravo razsodnost ter "se ne ravna po svojem poželenju in po svoji moči, da bi sledil pohlepu svojega srca" (Sir 5,2; prim. 37,27-31). Stara zaveza pogosto hvali zmernost: "Ne hodi za svojim poželenjem in odvračaj se od svojih pohot!" (Sir 18,30). V Novi zavezi se srčnost imenuje "treznost" (ali podobno). Velja nam opomin, da naj "trezno, pravično in pobožno živimo v sedanjem času" (Tit 2,12).

Lepo živeti ni nič drugega kakor ljubiti Boga z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem. Stvar zmernosti je, da ohranimo za Boga celotno ljubezen, ki je ne zlomijo prav nikakšne težave, kar je stvar srčnosti; takšna ljubezen, ki služi samo Njemu, kar je stvar pravičnosti, in ki v razločevnju veh reči skrbno bedi, da se ne bi sčasoma prikradli zvijača in laž, kar je naloga razumnosti (sv. Avguštin, mor. eccl. 1,25,46).

Kreposti in milost

1810

Človeške kreposti, pridobljene z vzgojo, s premišljenimi dejanji in z vedno obnavljano vztrajnostjo v prizadevanju, očiščuje in dviga božja milost. Z božjo pomočjo te kreposti kujejo značaj in dajejo lahkoto v izvrševanju dobrega. Kreposten človek je srečen, da jih prakticira.

1811

Človeku, ki ga je ranil greh, ni lahko ohranjati moralno ravnovesje. Dar odrešenja po Kristusu nam daj milost, ki je potrebna za to, da vztrajamo v iskanju kreposti. Vsakdo mora vedno prositi za to milost luči in moči, zatekati se k zakramentom, sodelovati s Svetim Duhom, slediti njegovim klicem, naj ljubimo dobro in se varujemo zlega.

II. Božje kreposti

1812

Človeške kreposti se zakoreninjajo v božjih krepostih, ki prilagajajo človekove zmožnosti za deležnost pri božji naravi (prim. 2 Pt 1, 4), kajti božje kreposti se nanašajo neposredno na Boga. Božje kreposti pripravijo (disponirajo) kristjane razpoložijo za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvir, nagib in predmet imajo je troedinega Boga.

1813

Božje kreposti so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja. Božje kreposti so lik (notranja oblika) vseh nravnih kreposti in jih obenem oživljajo. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako naredil sposobne delovati kot božji otroci in zaslužiti večno življenje. Božje kreposti so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja. Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13).

Vera