Človeku, ki ga je ranil greh, ni lahko ohranjati moralno ravnovesje. Dar odrešenja po Kristusu nam daj milost, ki je potrebna za to, da vztrajamo v iskanju kreposti. Vsakdo mora vedno prositi za to milost luči in moči, zatekati se k zakramentom, sodelovati s Svetim Duhom, slediti njegovim klicem, naj ljubimo dobro in se varujemo zlega.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 7. člen: Kreposti › II. Božje kreposti
II. Božje kreposti
Človeške kreposti se zakoreninjajo v božjih krepostih, ki prilagajajo človekove zmožnosti za deležnost pri božji naravi (prim. 2 Pt 1, 4), kajti božje kreposti se nanašajo neposredno na Boga. Božje kreposti pripravijo (disponirajo) kristjane razpoložijo za življenje v povezanosti s sveto Trojico. Za svoj izvir, nagib in predmet imajo je troedinega Boga.
Božje kreposti so temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja. Božje kreposti so lik (notranja oblika) vseh nravnih kreposti in jih obenem oživljajo. Bog jih vlije v dušo vernih, da bi jih tako naredil sposobne delovati kot božji otroci in zaslužiti večno življenje. Božje kreposti so poroštvo navzočnosti in delovanja Svetega Duha v zmožnostih človeškega bitja. Božje kreposti so tri: vera, upanje in ljubezen (prim. 1 Kor 13,13).
Vera
Vera je božja krepost, s katero verujemo v Boga in sprejemamo za resnico vse, kar nam je rekel in razodel, in kar nam sveta Cerkev predoloži v verovanje, ker je Bog resnica sama. Z vero "se človek svobodno vsega izroči Bogu" (BR 5). Zato si verujoči prizadeva, da bi spoznal in izvrševal božjo voljo. "Pravični bo živel iz vere" (Rim 1, 17). Živa "vera deluje po ljubezni" (Gal 5,6).
Dar vere ostane v tistem, ki ni grešil proti njej (prim. trident. koncil: DS 1545: S 815). Toda "vera brez del je mrtva" (Jak 2,26): brez upanja in brez ljubezni vera ne zedinja vernika v polnosti s Kristusom in ga ne napravlja za živ ud njegovega telesa.