Nravno dobro dejanje predpostavlja hkrati dobrost predmeta, cilja in okoliščin.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 5. člen: Nravnost strasti
Obstajajo konkretna ravnanja, pri katerih je vedno zgrešeno, če jih izberemo. Izbrati jih namreč vsebuje nered volje, to se pravi nravno zlo. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz tega prišlo dobro.
5. člen: Nravnost strasti
Človeška oseba se usmerja k blaženosti s svojimi premišljenimi dejanji: strasti ali čustva (občutja), ki jih občuti, ga morejo za to razpoložiti (pripraviti) in k temu prispevati.
I. Strasti
Izraz "strasti" pripada krščanski dediščini. Čustva ali strasti so takšne vzburkanosti ali vzgibi čutnosti, ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje spričo tistega, kar čuti ali si predstavlja kot dobro ali kot zlo.
Strasti (čustva) so naravne sestavine človeškega psihizma (človeških psihičnih pojavov), sestavljajo kraj prehoda in zagotavljajo vez med čutnim življenjem in življenjem duha. Naš Gospod označuje človekovo srce kot izvir, iz katerega prihajajo vzgibi strasti (prim. Mr 7,21).