"Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom" (sv. Tomaž Akv., dec. praec. 6). Namen ne opravičuječuje sredstev.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 4. člen: Nravnost človeških dejanj › II. Dobra in zla dejanja
Nravno dobro dejanje predpostavlja hkrati dobrost predmeta, cilja in okoliščin.
Obstajajo konkretna ravnanja, pri katerih je vedno zgrešeno, če jih izberemo. Izbrati jih namreč vsebuje nered volje, to se pravi nravno zlo. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz tega prišlo dobro.
5. člen: Nravnost strasti
Človeška oseba se usmerja k blaženosti s svojimi premišljenimi dejanji: strasti ali čustva (občutja), ki jih občuti, ga morejo za to razpoložiti (pripraviti) in k temu prispevati.
I. Strasti
Izraz "strasti" pripada krščanski dediščini. Čustva ali strasti so takšne vzburkanosti ali vzgibi čutnosti, ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje spričo tistega, kar čuti ali si predstavlja kot dobro ali kot zlo.