Domov/Katekizem/KKC 1680

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1680

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Četrto poglavje: Druga liturgična opravila › 2. člen: Krščanski pogreb

1678

Med zakramentali zavzemajo pomembno mesto blagoslovi. Le-ti vsebujejo hvaljenje Boga zaradi njegovih del in darov in hkrati priprošnjo Cerkve, da bi ljudje mogli uporabljati božje darove v skladu z duhom evangeljija.

1679

Poleg liturgije se krščansko življenje nahranja tudi z raznovrstnimi oblikami ljudske pobožnosti, zakoreninjenimi v različnih kulturah. Cerkev bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere. Cerkev je naklonjena oblikam ljudske religioznosti, ki izražajo evangeljski instinkt ter človeško modrost in ki bogatijo krščansko življenje; vendar pa bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere.

2. člen: Krščanski pogreb

1680

Vsi zakramenti, v prvi vrsti zakramenti krščanskega uvajanja, imajo za cilj poslednjo pasho božjega otroka, tisto, ki stori, da prek smrti vstopi v življenje božjega kraljestva. Tedaj se izpolni to, kar je izpovedoval v veri in v upanju: "Pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved).

I. Posslednja Kristjanova pasha

1681

Krščanski smisel smrti je razodet v luči velikonočne skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja, v katerem je vsebovano edino naše upanje. Kristjan, ki umre v Kristusu Jezusu, "se izseli iz telesa, da bi se vselil h Gospodu" (Jeruz. bibl.: "zapusti to telo, da bi šel prebivat h Gospodu") (2 Kor 5,8).

1682

Na smrtni dan se za kristjana ob koncu njegovega zakramentalnega življenja začenja dovršitev njegovega novega rojstva, začetega pri krstu, dokončna "sličnost" podobi "Sina" podeljena z maziljenjem Svetega Duha, in deležnost pri gostiji kraljestva, ki je anticipirana v evharistiji, tudi če so mu še potrebna zadnja očiščevanja, da bi mogel obleči svatovsko obleko.