Domov/Katekizem/KKC 1678

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1678

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Četrto poglavje: Druga liturgična opravila › 1. člen: Zakramentali

1676

Potrebno je pastoralno razločevanje, da bo ohranjalo in podpiralo ljudsko religioznost in da bo, če je treba, očistilo in izravnalo religiozni čut, ki daje oporo tem pobožnostim, ter bo pomagalo tem pobožnostim napredovati v spoznavanju Kristusove skrivnosti (prim. CT 54). Njih opravljanje je podrejeno skrbi in presoji škofov ter splošnim smernicam Cerkve (CT 54).

Ljudska religioznost je v svojem jedru zaklad vrednot, ki s krščansko modrostjo odgovarja na vJlika bivanjska vprašanja. Katoliška ljudska modrost ima veliko sposobnost za življenjsko sintezo bivanja. Tako na ustvarjalen način povezuje skupaj božje in človeško, Kristusa in Marijo, duha in telo, občestvo in institucijo, osebo in skupnost, vero in domovino, razum in čustvo. Ta modrost je krščanski humanizem, ki nedvoumno naglaša dostojanstvo vsakega človeka kot božjega otroka, vzpostavlja temeljno bratstvo, uči srečevati se z naravo in razumevati delo ter daje človeku najti razloge za to, da živi v veselju in vedrem humorju celo sredi hudih trdot bivanja. Ta modrost je tudi za ljudstvo načelo razločevanja, evangeljski instinkt, na osnovi katerega samodejno dojame, kdaj je Cerkvi služenje evangeliju na prvem mestu in kdaj je izpraznjen njegove vsebine ter zadušen z drugimi interesi (Dokument iz Pueble /1979/448; prim. VC 48).

Na kratko

1677

"Zakramentali" so sveta znamenja, ki jih je postavila Cerkev in katerih namen je pripravljati ljudi na to, da bi prejemali sadove zakramentov in da bi posvečevali različne življenjske okoliščine.

1678

Med zakramentali zavzemajo pomembno mesto blagoslovi. Le-ti vsebujejo hvaljenje Boga zaradi njegovih del in darov in hkrati priprošnjo Cerkve, da bi ljudje mogli uporabljati božje darove v skladu z duhom evangeljija.

1679

Poleg liturgije se krščansko življenje nahranja tudi z raznovrstnimi oblikami ljudske pobožnosti, zakoreninjenimi v različnih kulturah. Cerkev bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere. Cerkev je naklonjena oblikam ljudske religioznosti, ki izražajo evangeljski instinkt ter človeško modrost in ki bogatijo krščansko življenje; vendar pa bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere.

2. člen: Krščanski pogreb

1680

Vsi zakramenti, v prvi vrsti zakramenti krščanskega uvajanja, imajo za cilj poslednjo pasho božjega otroka, tisto, ki stori, da prek smrti vstopi v življenje božjega kraljestva. Tedaj se izpolni to, kar je izpovedoval v veri in v upanju: "Pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved).