Na kratko
"Zakramentali" so sveta znamenja, ki jih je postavila Cerkev in katerih namen je pripravljati ljudi na to, da bi prejemali sadove zakramentov in da bi posvečevali različne življenjske okoliščine.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Četrto poglavje: Druga liturgična opravila › 1. člen: Zakramentali
"Zakramentali" so sveta znamenja, ki jih je postavila Cerkev in katerih namen je pripravljati ljudi na to, da bi prejemali sadove zakramentov in da bi posvečevali različne življenjske okoliščine.
Med zakramentali zavzemajo pomembno mesto blagoslovi. Le-ti vsebujejo hvaljenje Boga zaradi njegovih del in darov in hkrati priprošnjo Cerkve, da bi ljudje mogli uporabljati božje darove v skladu z duhom evangeljija.
Poleg liturgije se krščansko življenje nahranja tudi z raznovrstnimi oblikami ljudske pobožnosti, zakoreninjenimi v različnih kulturah. Cerkev bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere. Cerkev je naklonjena oblikam ljudske religioznosti, ki izražajo evangeljski instinkt ter človeško modrost in ki bogatijo krščansko življenje; vendar pa bedi nad njimi, da bi jih razsvetljevala z lučjo vere.
Vsi zakramenti, v prvi vrsti zakramenti krščanskega uvajanja, imajo za cilj poslednjo pasho božjega otroka, tisto, ki stori, da prek smrti vstopi v življenje božjega kraljestva. Tedaj se izpolni to, kar je izpovedoval v veri in v upanju: "Pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved).
Krščanski smisel smrti je razodet v luči velikonočne skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja, v katerem je vsebovano edino naše upanje. Kristjan, ki umre v Kristusu Jezusu, "se izseli iz telesa, da bi se vselil h Gospodu" (Jeruz. bibl.: "zapusti to telo, da bi šel prebivat h Gospodu") (2 Kor 5,8).