Domov/Katekizem/KKC 1682

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1682

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Četrto poglavje: Druga liturgična opravila › 2. člen: Krščanski pogreb › I. Posslednja Kristjanova pasha

2. člen: Krščanski pogreb

1680

Vsi zakramenti, v prvi vrsti zakramenti krščanskega uvajanja, imajo za cilj poslednjo pasho božjega otroka, tisto, ki stori, da prek smrti vstopi v življenje božjega kraljestva. Tedaj se izpolni to, kar je izpovedoval v veri in v upanju: "Pričakujem vstajenje mrtvih in življenje v prihodnjem veku" (Nicejsko-carigrajska veroizpoved).

I. Posslednja Kristjanova pasha

1681

Krščanski smisel smrti je razodet v luči velikonočne skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja, v katerem je vsebovano edino naše upanje. Kristjan, ki umre v Kristusu Jezusu, "se izseli iz telesa, da bi se vselil h Gospodu" (Jeruz. bibl.: "zapusti to telo, da bi šel prebivat h Gospodu") (2 Kor 5,8).

1682

Na smrtni dan se za kristjana ob koncu njegovega zakramentalnega življenja začenja dovršitev njegovega novega rojstva, začetega pri krstu, dokončna "sličnost" podobi "Sina" podeljena z maziljenjem Svetega Duha, in deležnost pri gostiji kraljestva, ki je anticipirana v evharistiji, tudi če so mu še potrebna zadnja očiščevanja, da bi mogel obleči svatovsko obleko.

1683

Cerkev, ki je kot mati zakramentalno nosila kristjana v svojem naročju med njegovim zemeljskim romanjem, ga spremlja ob koncu njegovega potovanja, da bi ga položila nazaj" v Očetove roke". Cerkev v Kristusu ponudi Očetu otroka njegove milosti in položi v zemljo v upanju kal telesa, ki bo vstalo v slavi (prim. 1 Kor 15,42-44). To darovanje se v polnosti izvrši z evharistično daritvijo; blagoslovitve, ki so pred evharistično daritvijo in po njej, so zakramentali.

II. Pogrebna svečanost

1684

Krščanski pogreb ne podeli rajnemu ne zakramenta ne zakramentala, ker je že "prešel" onkraj reda zakramentov. Ni pa zato nič manj liturgično opravilo Cerkve (B 81-82). Službena Cerkev želi tukaj izraziti učinkovito občestvo z rajnim kakor tudi napraviti, da bi pri tem imela delež skupnost, ki se je zbrala k pogrebu, in ji oznaniti večno življenje.