Domov/Katekizem/KKC 1627

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1627

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › III. Zakonska privolitev

III. Zakonska privolitev

1625

Glavno vlogo pri zakonski zavezi imata krščeni mož in krščena žena, ki sta svobodna za sklenitev zakona in ki svobodno izrazita svojo privolitev. "Biti svoboden" pomeni:

- da nista pod prisilo in

- da ju ne ovira naravna ali cerkvena postava

1626

Cerkev gleda na izmenjavo privolitve med poročencema kot nujno potrebno prvino, "s katero nastane zakon" (CIC kan. 1057, # 1). Če privolitev manjka, ni zakona.

1627

Privolitev obstaja v "dejanju volje, s katerim se mož in žena drug drugemu izročita in sprejmeta (CS 48, 1. odstavek; CIC kan. 1057,# 2): "Sprejmem te za svojo ženo"- "Sprejmem te za svojega moža" (SZ 45). Ta privolitev, ki poveže poročenca med seboj, se dopolni v tem, ko dva "postaneta eno telo" (prim. 1 Mz 2,24; Mr 10,8; Ef 5,31).

1628

Privolitev mora biti dejanje volje vsakega izmed pogodbenikov, prosta vsake sile ali hudega, od zunaj prizadetega strahu (prim. CIC kan. 1103). Nobena človeška oblast ne more nadomestiti te privolitve (CIC kan. 1057, # 1) Če ta svoboda manjka, je zakon neveljaven.

1629

Zaradi tega (in zaradi drugih razlogov, ki napravijo zakon ničen in neveljaven: prim. CIC kan. 1095-1107), more Cerkev po pristojnem cerkvenem sodišču, potem ko ta zadevo preišče, razglasiti "ničnost zakona", to je, da zakon ni nikoli obstajal. V tem primeru sta pogodbenika svobodna, da se poročita, seveda pa se morata držati naravnih obveznosti iz prejšnje zveze (prim. CIC kan. 1071).