Domov/Katekizem/KKC 1571

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1571

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

Posvečenje diakonov – glede na strežništvo

1569

"Na nižji hierarhični stopnji so diakoni, na katere se polagajo roke 'ne za duhovništvo, ampak za strežništvo' (C 29, prim. Š 15). Za diakonsko posvečenje polaga roke samo škof in tako izrazi, da je diakon v nalogah svoje "diakonije" na poseben način vezan na škofa (prim. sv. Hipolit, trad. ap. 8).

1570

Diakoni so na poseben način deležni Kristusovega poslanstva in milosti (prim. C 41; LA 16). Zakrament svetega reda jih zaznamuje s pečatom, neizbrisnim znamenjem, ki z ničimer ne more biti odstranjen in ki jih upodobi po Kristusu, ki se je napravil za "diakona", to je za služabnika vseh (prim. Mk 10,45; Lk 22, 27; sv. Polikarp, ep. 5,2). Med drugim je naloga diakonov ta, da škofom in duhovnikom asistirajo (pomagajo) pri obhajanju božjih skrivnosti, zlasti evharistije, da evharistijo razdeljujejo, da prisostvujejo sklepanju zakona in ga blagoslavljajo, da razglašajo evangelij in pridigajo, da vodijo pogrebe in da se posvečajo različnim službam ljubezni do bližnjega (prim. C 29; B 35, 4. odstavek; M 16).

1571

Po drugem Vat. koncilu je latinska Cerkev "spet vzpostavila diakonat kot samostojno in trajno hierarhično stopnjo" C 29), medtem ko so ga Cerkve Vzhoda vedno ohranjale. Ta stalni diakonat, ki ga je mogoče podeliti poročenim možem, sestavlja pomembno obogatitev za poslanstvo Cerkve. V resnici je primerno in koristno tiste može, ki v Cerkvi opravljajo resnično diakonsko službo bodisi v liturgičnem in pastoralnem življenju bodisi v socialnih in karitativnih dejavnostih, "okrepiti s polaganjem rok, ki izvira iz apostolskega izročila, in jih tesneje povezati z oltarjem, da bodo svojo službo s pomočjo zakramentalne milosti učinkoviteje izvrševali" (M 16).

IV. Obhajanje tega zakramenta

1572

Obhajanje posvetitve škofa, duhovnikov ali diakonov terja zaradi svoje pomembnosti za življenje delne Cerkve čim večjo udeležbo kar največjega možnega števila vernikov. Vršilo se bo, če le mogoče, na nedeljo in v stolnici, s slovesnostjo, ki je prilagojena okoliščinam. Tri posvetitve, škofovska, duhovniška in diakonska, se držijo istega poteka. Njihovo mesto je v središču evharističnega bogoslužja.

1573

Bistveni obred zakramenta svetega reda sestoji za tri stopnje iz položitve škofovih rok na glavo ordinanda in iz posebne posvetilne molitve, ki prosi Boga za izlitje Svetega Duha in njegovih darov, lastnih službi, za katero je kandidat posvečen (prim. Pij XII., ap. konst. "Sacramentum ordinis": DS 3858).