Diakoni so na poseben način deležni Kristusovega poslanstva in milosti (prim. C 41; LA 16). Zakrament svetega reda jih zaznamuje s pečatom, neizbrisnim znamenjem, ki z ničimer ne more biti odstranjen in ki jih upodobi po Kristusu, ki se je napravil za "diakona", to je za služabnika vseh (prim. Mk 10,45; Lk 22, 27; sv. Polikarp, ep. 5,2). Med drugim je naloga diakonov ta, da škofom in duhovnikom asistirajo (pomagajo) pri obhajanju božjih skrivnosti, zlasti evharistije, da evharistijo razdeljujejo, da prisostvujejo sklepanju zakona in ga blagoslavljajo, da razglašajo evangelij in pridigajo, da vodijo pogrebe in da se posvečajo različnim službam ljubezni do bližnjega (prim. C 29; B 35, 4. odstavek; M 16).