Domov/Katekizem/KKC 1572

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1572

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › IV. Obhajanje tega zakramenta

1570

Diakoni so na poseben način deležni Kristusovega poslanstva in milosti (prim. C 41; LA 16). Zakrament svetega reda jih zaznamuje s pečatom, neizbrisnim znamenjem, ki z ničimer ne more biti odstranjen in ki jih upodobi po Kristusu, ki se je napravil za "diakona", to je za služabnika vseh (prim. Mk 10,45; Lk 22, 27; sv. Polikarp, ep. 5,2). Med drugim je naloga diakonov ta, da škofom in duhovnikom asistirajo (pomagajo) pri obhajanju božjih skrivnosti, zlasti evharistije, da evharistijo razdeljujejo, da prisostvujejo sklepanju zakona in ga blagoslavljajo, da razglašajo evangelij in pridigajo, da vodijo pogrebe in da se posvečajo različnim službam ljubezni do bližnjega (prim. C 29; B 35, 4. odstavek; M 16).

1571

Po drugem Vat. koncilu je latinska Cerkev "spet vzpostavila diakonat kot samostojno in trajno hierarhično stopnjo" C 29), medtem ko so ga Cerkve Vzhoda vedno ohranjale. Ta stalni diakonat, ki ga je mogoče podeliti poročenim možem, sestavlja pomembno obogatitev za poslanstvo Cerkve. V resnici je primerno in koristno tiste može, ki v Cerkvi opravljajo resnično diakonsko službo bodisi v liturgičnem in pastoralnem življenju bodisi v socialnih in karitativnih dejavnostih, "okrepiti s polaganjem rok, ki izvira iz apostolskega izročila, in jih tesneje povezati z oltarjem, da bodo svojo službo s pomočjo zakramentalne milosti učinkoviteje izvrševali" (M 16).

IV. Obhajanje tega zakramenta

1572

Obhajanje posvetitve škofa, duhovnikov ali diakonov terja zaradi svoje pomembnosti za življenje delne Cerkve čim večjo udeležbo kar največjega možnega števila vernikov. Vršilo se bo, če le mogoče, na nedeljo in v stolnici, s slovesnostjo, ki je prilagojena okoliščinam. Tri posvetitve, škofovska, duhovniška in diakonska, se držijo istega poteka. Njihovo mesto je v središču evharističnega bogoslužja.

1573

Bistveni obred zakramenta svetega reda sestoji za tri stopnje iz položitve škofovih rok na glavo ordinanda in iz posebne posvetilne molitve, ki prosi Boga za izlitje Svetega Duha in njegovih darov, lastnih službi, za katero je kandidat posvečen (prim. Pij XII., ap. konst. "Sacramentum ordinis": DS 3858).

1574

Kakor pri vseh zakramentih obdajajo obhajanje dodatni obredi. V raznih liturgičnih izročilih se sicer močno razlikujejo, vendar jim je skupno to, da izražajo mnogotere vidike zakramentalne milosti. Tako začetni obredi v latinskem obredu - predstavitev in izvolitev ordinanda, škofov nagovor, odinandu postavljena vprašanja, litanije vseh svetnikov - izpričujejo, da se je izbira izvršila v soglasju z običajem Cerkve, in pripravljajo slovesno dejanje posvetitve, kateri sledi več obredov, ki na simboličen način izražajo in dopolnjujejo skrivnost, ki se je izvršila: za škofa in duhovnika maziljenje s sveto krizmo, znamenjem posebnega maziljenja s Svetim Duhom, ki napravlja njuno službo rodovitno (daje rodovitnost?); škofu izročitev knjige evangelijev, prstana, mitre in škofovske palice v znamenje njegovega apostolskega poslanstva, ki je oznanjevanje božje besede, njegove zvestobe do Cerkve, Kristusove neveste, njegove naloge pastirja Gospodove črede; izročitev patene in keliha duhovniku, "daritveni dar svetega ljudstva", dar, katerega je duhovnik poklican prinašati Bogu; izročitev knjige evangelijev diakonu, ki je pravkar prejel poslanstvo oznanjati Kristusov evangelij.