Domov/Katekizem/KKC 1556

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1556

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

1554

"Tako opravljajo od Boga postavljeno cerkveno službo v različnih stopnjah svetega reda tisti, ki se že od nekdaj imenujejo škofje, prezbiterji in diakoni" (C 28). Katoliški nauk, ki ga izražajo liturgija, cerkveno učiteljstvo in stalna praksa Cerkve, priznava, da obstajata dve stopnji službene deležnosti pri Kristusovem duhovništvu: škofovstvo in prezbiterat (mašništvo). Diakonat je določen za to, da jima pomaga in jima služi. Zato izraz "sacerdos" v sedanji rabi označuje škofe in duhovnike, ne pa diakonov. Kljub temu katoliški nauk uči, da se stopnji deleženosti pri Kristusovem duhovništvu (škofovstvo in mašništvo) ter stopnja služenja (diakonat) vse tri podeljujejo z zakramentalnim dejanjem, ki se imenuje "ordinacija", "posvečenje", to je z zakramentom svetega reda:

Naj vsi spoštujejo diakone kakor Jezusa Kristusa, prav tako škofa, ki je Očetova podoba, prezbiterje pa kakor božje starešinstvo in kakor zbor apostolov: brez njih ni mogoče govoriti o Cerkvi (sv. Ignacij Ant., trall. 3,1).

Škofovsko posvečenje – polnost zakramenta svetega reda

1555

"Med temi različnimi službami, ki se prav od prvih časov opravljajo v Cerkvi, zavzema po pričevanju izročila prvo mesto naloga tistih, ki so postavljeni v škofovstvo in ki imajo po nepretrganem nasledstvu od začetka poganjke iz apostolskega semena" (C 20).

1556

Da bi izpolnili svoje visoko poslanstvo, v ta namen "je Kristus apostole "obdaril s posebnim izlitjem Svetega Duha, ki je prišel nanje. Sami pa so svojim pomočnikom s polaganjem rok izročali duhovni dar in ta dar je v škofovskem posvečenju prišel prav do nas" (C 21). (Subjekt šele v drugem stavku; "Da bi apostoli spolnili..., jih je...)!!

1557

Drugi vatikanski koncil "uči, da škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda, tisto polnost, ki jo tako liturgični običaj Cerkve kakor govorica cerkvenih očetov imenuje najvišje duhovništvo, vrhunec ("summa") svete službe" (pr.t.).

1558

"Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva... Razvidno je namreč..., da se s polaganjem rok in z besedami posvečenja tako podeljuje milost Svetega Duha in tako vtisne sveto neizbrisno znamenje, da škofje na odličen in viden način zavzemajo mesto samega Kristusa, učitelja, pastirja in duhovnika, in delujejo kot njegovi namestniki ("in eius persona agant")" ( pr.t.). "Škofje so tako po Svetem Duhu, ki jim je bil dan, postali pravi in verodostojni učitelji vere, veliki duhovniki in pastirji" (Š 2).