Domov/Katekizem/KKC 1554

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1554

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

1552

Naloga službenega duhovništva ni le ponavzočevati Kristusa - glavo Cerkve - pred zborom vernih; službeno duhovništvo deluje tudi v imenu vse Cerkve, ko postavlja pred Boga molitev Cerkve (prim. B 33) in zlasti ko daruje evharistično žrtev (prim. C 10).

1553

"V imenu vse Cerkve" ne pomeni, da so duhovniki pooblaščenci skupnosti. Molitev in daritev Cerkve sta neločljivi od molitve in daritve Kristusa, njenega Gospoda. Zmeraj je to bogočastje Jezusa Kristusa v Cerkvi in po njej. Celotna Cerkev, Kristusovo telo, je tista, ki moli in ki se "per ipsum et cum ipso et in ipso" v edinosti Svetega Duha daruje Bogu Očetu. Celotno telo, "caput et membra", moli in se daruje, in zato se tisti, ki so v telesu posebej služabniki tega telesa, imenujejo ne le Kristusovi služabniki, marveč tudi služabniki Cerkve. Prav zaradi tega, ker ponavzočuje Kristusa, more službeno duhovništvo ponavzočevati tudi Cerkev.

III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

1554

"Tako opravljajo od Boga postavljeno cerkveno službo v različnih stopnjah svetega reda tisti, ki se že od nekdaj imenujejo škofje, prezbiterji in diakoni" (C 28). Katoliški nauk, ki ga izražajo liturgija, cerkveno učiteljstvo in stalna praksa Cerkve, priznava, da obstajata dve stopnji službene deležnosti pri Kristusovem duhovništvu: škofovstvo in prezbiterat (mašništvo). Diakonat je določen za to, da jima pomaga in jima služi. Zato izraz "sacerdos" v sedanji rabi označuje škofe in duhovnike, ne pa diakonov. Kljub temu katoliški nauk uči, da se stopnji deleženosti pri Kristusovem duhovništvu (škofovstvo in mašništvo) ter stopnja služenja (diakonat) vse tri podeljujejo z zakramentalnim dejanjem, ki se imenuje "ordinacija", "posvečenje", to je z zakramentom svetega reda:

Naj vsi spoštujejo diakone kakor Jezusa Kristusa, prav tako škofa, ki je Očetova podoba, prezbiterje pa kakor božje starešinstvo in kakor zbor apostolov: brez njih ni mogoče govoriti o Cerkvi (sv. Ignacij Ant., trall. 3,1).

Škofovsko posvečenje – polnost zakramenta svetega reda

1555

"Med temi različnimi službami, ki se prav od prvih časov opravljajo v Cerkvi, zavzema po pričevanju izročila prvo mesto naloga tistih, ki so postavljeni v škofovstvo in ki imajo po nepretrganem nasledstvu od začetka poganjke iz apostolskega semena" (C 20).

1556

Da bi izpolnili svoje visoko poslanstvo, v ta namen "je Kristus apostole "obdaril s posebnim izlitjem Svetega Duha, ki je prišel nanje. Sami pa so svojim pomočnikom s polaganjem rok izročali duhovni dar in ta dar je v škofovskem posvečenju prišel prav do nas" (C 21). (Subjekt šele v drugem stavku; "Da bi apostoli spolnili..., jih je...)!!