Domov/Katekizem/KKC 1557

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1557

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

Škofovsko posvečenje – polnost zakramenta svetega reda

1555

"Med temi različnimi službami, ki se prav od prvih časov opravljajo v Cerkvi, zavzema po pričevanju izročila prvo mesto naloga tistih, ki so postavljeni v škofovstvo in ki imajo po nepretrganem nasledstvu od začetka poganjke iz apostolskega semena" (C 20).

1556

Da bi izpolnili svoje visoko poslanstvo, v ta namen "je Kristus apostole "obdaril s posebnim izlitjem Svetega Duha, ki je prišel nanje. Sami pa so svojim pomočnikom s polaganjem rok izročali duhovni dar in ta dar je v škofovskem posvečenju prišel prav do nas" (C 21). (Subjekt šele v drugem stavku; "Da bi apostoli spolnili..., jih je...)!!

1557

Drugi vatikanski koncil "uči, da škofovsko posvečenje podeljuje polnost zakramenta svetega reda, tisto polnost, ki jo tako liturgični običaj Cerkve kakor govorica cerkvenih očetov imenuje najvišje duhovništvo, vrhunec ("summa") svete službe" (pr.t.).

1558

"Škofovsko posvečenje podeljuje skupaj s posvečevalno službo tudi službi učiteljstva in vodstva... Razvidno je namreč..., da se s polaganjem rok in z besedami posvečenja tako podeljuje milost Svetega Duha in tako vtisne sveto neizbrisno znamenje, da škofje na odličen in viden način zavzemajo mesto samega Kristusa, učitelja, pastirja in duhovnika, in delujejo kot njegovi namestniki ("in eius persona agant")" ( pr.t.). "Škofje so tako po Svetem Duhu, ki jim je bil dan, postali pravi in verodostojni učitelji vere, veliki duhovniki in pastirji" (Š 2).

1559

"Ud škofovskega zbora postane kdo v moči zakramentalnega posvečenja in po hierarhičnem občestvu z glavo in udi zbora" (C 22). Značilnost in kolegialna (zborna) narava škofovskega reda se kažeta med drugim v starodavni praksi Cerkve, ki hoče, da pri posvečenju novega škofa sodeluje več škofov (pr.t.). Za zakonito posvečenje kakega škofa se danes zahteva poseben poseg rimskega škofa kot najvišje vidne vezi občestva delnih Cerkva v eni Cerkvi in kot poroka njihove svobode.