Domov/Katekizem/KKC 1491

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1491

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore

1489

Vrniti se v občestvo z Bogom, potem ko ga je človek izgubil z grehom, je dejanje, ki se rodi iz milosti Boga Očeta, ki je poln usmiljenja in poln skrbi za zveličanje ljudi. Treba je prositi za ta dragoceni dar zase in za druge.

1490

Dejanje vrnitve k Bogu, imenovano spreobrnjenje in kesanje, vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti. Spreobrnjenje se torej tiče preteklosti in prihodnosti; in nahranja se z upanjem na božje usmiljenje.

1491

Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se poboljša in opravi dela zadoščenja.

1492

Kesanje (imenovano tudi skrušenost...) morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere. Če kesanje nastane iz ljubezni do Boga, ga imenujemo "popolno"; če pa temelji na drugih nagibih, se imenuje "nepopolno".

1493

Kdor hoče doseči spravo z Bogom in s Cerkvijo, se mora duhovniku spovedati vseh velikih grehov, ki se jih še ni spovedal in katerih se spomni po skrbnem izpraševanju vesti. Spoved malih grehov sama po sebi sicer ni nujna, vendar jo Cerkev živo priporoča.