V očeh vere nobeno zlo ni večje od greha in ničesar ni, kar bi imelo hujše posledice za grešnike same, za Cerkev in za ves svet.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore
Vrniti se v občestvo z Bogom, potem ko ga je človek izgubil z grehom, je dejanje, ki se rodi iz milosti Boga Očeta, ki je poln usmiljenja in poln skrbi za zveličanje ljudi. Treba je prositi za ta dragoceni dar zase in za druge.
Dejanje vrnitve k Bogu, imenovano spreobrnjenje in kesanje, vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti. Spreobrnjenje se torej tiče preteklosti in prihodnosti; in nahranja se z upanjem na božje usmiljenje.
Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se poboljša in opravi dela zadoščenja.
Kesanje (imenovano tudi skrušenost...) morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere. Če kesanje nastane iz ljubezni do Boga, ga imenujemo "popolno"; če pa temelji na drugih nagibih, se imenuje "nepopolno".