Domov/Katekizem/KKC 1489

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1489

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore

1487

Kdor greši, rani božjo čast in božjo ljubezen, lastno dostojanstvo človeka, poklicanega k božjemu otroštvu, in duhovni blagor Cerkve, katere živi kamen mora biti vsak kristjan.

1488

V očeh vere nobeno zlo ni večje od greha in ničesar ni, kar bi imelo hujše posledice za grešnike same, za Cerkev in za ves svet.

1489

Vrniti se v občestvo z Bogom, potem ko ga je človek izgubil z grehom, je dejanje, ki se rodi iz milosti Boga Očeta, ki je poln usmiljenja in poln skrbi za zveličanje ljudi. Treba je prositi za ta dragoceni dar zase in za druge.

1490

Dejanje vrnitve k Bogu, imenovano spreobrnjenje in kesanje, vključuje žalost ter odpor do storjenih grehov in trden sklep v prihodnje nič več ne grešiti. Spreobrnjenje se torej tiče preteklosti in prihodnosti; in nahranja se z upanjem na božje usmiljenje.

1491

Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se poboljša in opravi dela zadoščenja.