Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se poboljša in opravi dela zadoščenja.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore
Kesanje (imenovano tudi skrušenost...) morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere. Če kesanje nastane iz ljubezni do Boga, ga imenujemo "popolno"; če pa temelji na drugih nagibih, se imenuje "nepopolno".
Kdor hoče doseči spravo z Bogom in s Cerkvijo, se mora duhovniku spovedati vseh velikih grehov, ki se jih še ni spovedal in katerih se spomni po skrbnem izpraševanju vesti. Spoved malih grehov sama po sebi sicer ni nujna, vendar jo Cerkev živo priporoča.
Spovednik predlaga spokorniku izvršitev nekaterih del "zadoščevanja" ali "pokore", da bi popravil škodo, ki je bila povzročena z grehom in da bi znova vzpostavil naravnanosti, lastne Kristusovemu učencu.
Samo duhovniki, ki so od cerkvene oblasti prejeli pravico odvezovati, morejo odpuščati grehe v Kristusovem imenu.