Spreobrnitev h Kristusu, novo rojstvo krsta, dar Svetega Duha, Kristusovo telo in kri, sprejeta v hrano, vse to nas je storilo "pred njegovim obličjem svete in brezmadežne" (Ef 1,4), kakor je Cerkev sama, Kristusova nevesta, "sveta in brezmadežna" pred njim (Ef 5,27). Toda to življenje, prejeto v krščanskem uvajanju, ni zatrlo krhkosti in slabotnosti človeške narave, tudi ne nagnjenja h grehu, ki ga izročilo imenuje poželjivost, ki ostane v krščenih, da bi se izkazali preizkušene v boju krščanskega življenja ob pomoči Kristusove milosti (prim.DS 1515). Ta boj je boj za tisto spreobrnjenje k svetosti in k večnemu življenju, h kateremu nas Gospod nenehno kliče (prim. DS 1545; C 40).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › III. Spreobrnjenje krščenih
III. Spreobrnjenje krščenih
Jezus kliče k spreobrnjenju. Ta klic je bistveni del oznanila božjega kraljestva: "Čas se je dopolnil in božje kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju " (Mr 1,15). V pridiganju Cerkve se ta klic obrača najprej na tiste, ki še ne poznajo Kristusa in njegovega evangelija. Tudi je krst glavni kraj prvega in temeljnega spreobrnjenja. Po veri v veselo novico in po krstu (prim. Apd 2,38) se človek odpove zlu in pridobi odrešenje, to je odpuščanje vseh grehov in dar novega življenja.
A Kristusov klic k spreobrnjenju še naprej odmeva v življenju kristjanov. To drugo spreobrnjenje je neprenehna naloga za vso Cerkev, ki "ima v svoji sredi grešnike" in ki "je hkrati sveta in vedno potrebna očiščevanja ter nikoli ne preneha s pokoro in prenavljanjem" (C 8). Ta napor za spreobrnjenje ni le človeško delo. To je odgovarjanje "potrtega srca" (Ps 51,19), katerega privlači in nagiblje milost (prim. Jn 6,44; 12,32), da se bi se odzvalo umsiljeni ljubezni Boga, ki nas je prej ljubil (prim. 1 Jn 4,10).
O tem priča spreobrnjenje sv. Petra, potem ko je trikrat zatajil svojega Učenika. Pogled neskončno usmiljenega Jezusa prikliče solze kesanja (Lk 22,61) in po Gospodovem vstajenju trikratno zatrditev Petrove ljubezni do njega (prim. Jn 21,15- 17).Drugo spreobrnjenje vsebuje tudi skupnostno razsežnost. To se razodeva v Gospodovem klicu vsej Cerkvi : "Spreobrni se!" (Raz 2,5.16).
Sv. Ambrož pravi o dveh spreobrnenjih, da sta v Cerkvi "voda in solze; krstna voda in solze pokore" (Ep.41,12).
IV. Notranja pokora
Kot že pri prerokih tako Jezusov klic k spreobrnjenju in pokori ne meri najprej na zunanja dela, na "raševino in pepel", post in mrtvenje, marveč na spreobrnjenje srca, na notranjo pokoro (spokornost). Brez nje ostanejo spokorna dela brezplodna in lažna; nasprotno pa notranja spokornost priganja k izrazu te naravnanosti v vidnih znamenjih, kretnjah in delih spokornosti (prim. Jl 2,12- 13; Iz 1,16-17; Mt 6,1-6.16-18).