Domov/Katekizem/KKC 1389

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1389

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VI. Velikonočna gostija

1387

Da bi se primerno pripravili na prejem tega zakramenta, se bodo verniki držali posta, ki je predpisan v njihovi Cerkvi (prim. ZCP, kan. 919). Telesna drža (kretnje, oblačilo) bo izražala spoštljivost, slovesnost, veselje tega trenutka, v katerem Kristus postane naš gost.

1388

S samim smislom evharistije se sklada, da verniki, če so pripravljeni, kakor se zahteva, prejmejo obhajilo vsakokrat, ko se udeleže maše (prim. ZCP, kan. 917; AAS 76(1984)746-747): "Močno se priporoča tisto popolnejše sodelovanje pri maši, ki je v tem, da verniki po duhovnikovem obhajilu iz iste daritve prejmejo Gospodovo telo" (B 55).

1389

Cerkev obvezuje vernike, da "so se ob nedeljah in praznikih dolžni udeleževati božje liturgije" (VC 15) in da prejmejo evharistijo vsaj enkrat v letu, po možnosti v velikonočnem času (prim. ZCP, kan 920), pripravljeni z zakramentom sprave. Toda Cerkev vernikom živo priporoča, da prejmejo sveto evharistijo ob nedeljah in praznikih, ali še bolj pogosto, celo vsak dan.

1390

Zaradi Kristusove zakramentalne navzočnosti pod vsako od podob omogoča tudi obhajilo le pod podobo kruha prejeti celotni sad milosti evharistije. Iz dušnopastirskih razlogov se je ta oblika obhajila zakonito udomačila kot najbolj običajna v latinskem obredu. A "glede na znamenje ima sv. obhajilo popolnejšo obliko, če se deli pod obema podobama. V tej obliki je namreč znamenje evharističnega obeda popolneje razvidno" (RiM 240). Ta oblika prejemanja obhajila je v vzhodnih obredih običajna.

Sadovi obhajila

1391

Obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom. Prejem evharistije ima za svoj poglavitni sad notranje zedinjenje z Jezusom Kristusom. Kajti Jezus pravi: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem" (Jn 6,56). Življenje v Kristusu ima svoj temelj v evharistični gostiji: "Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni" (Jn 6,57):

Ko na Gospodove praznike verniki prejmejo Sinovo telo, oznanjajo drug drugemu veselo oznanilo, da je dan predujem življenja kakor takrat, ko angel pravi Mariji Magdaleni: "Kristus je vstal!" Tako sta tudi sedaj podeljena življenje in vstajenje tistemu, ki prejme Kristusa (Fanqith, Sirski bogoslužni molitvenik iz Antiohije, Zvezek 1, Commun, 237a-b).