Domov/Katekizem/KKC 1387

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1387

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VI. Velikonočna gostija

1385

Če naj odgovorimo na to povabilo, se moramo pripravljati na ta tako velik in tako svet trenutek. Sv. Pavel opominja k spraševanju vesti: "Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh ali pil Gospodov kelih, se bo pregrešil nad gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako je od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor je in pije, je in pije svojo obsodbo, če se ne zaveda, da je to Gospodovo telo" (1 Kor 11,27-29). Kdor se zaveda kakega velikega greha, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu.

1386

Pred veličino tega zakramenta more vernik samo v ponižnosti in z živo vero ponoviti stotnikovo besedo (prim. Mt 8,8): "Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša" (Domine, non sum dignus, ut intres sub tectum meum, sed tantum dic verbum, et sanabitur anima mea"). In v božji liturgiji sv. Janeza Zlatoustega molijo verniki v istem duhu:

Pri svoji skrivnostni večerji me danes obhajaj, Božji Sin. Kajti ne bom izdal skrivnosti tvojim sovražnikom in ne bom ti dal Judovega poljuba. Temveč kakor razbojnik ti kličem: Spomni se me, Gospod, v svojem kraljestvu.

1387

Da bi se primerno pripravili na prejem tega zakramenta, se bodo verniki držali posta, ki je predpisan v njihovi Cerkvi (prim. ZCP, kan. 919). Telesna drža (kretnje, oblačilo) bo izražala spoštljivost, slovesnost, veselje tega trenutka, v katerem Kristus postane naš gost.

1388

S samim smislom evharistije se sklada, da verniki, če so pripravljeni, kakor se zahteva, prejmejo obhajilo vsakokrat, ko se udeleže maše (prim. ZCP, kan. 917; AAS 76(1984)746-747): "Močno se priporoča tisto popolnejše sodelovanje pri maši, ki je v tem, da verniki po duhovnikovem obhajilu iz iste daritve prejmejo Gospodovo telo" (B 55).

1389

Cerkev obvezuje vernike, da "so se ob nedeljah in praznikih dolžni udeleževati božje liturgije" (VC 15) in da prejmejo evharistijo vsaj enkrat v letu, po možnosti v velikonočnem času (prim. ZCP, kan 920), pripravljeni z zakramentom sprave. Toda Cerkev vernikom živo priporoča, da prejmejo sveto evharistijo ob nedeljah in praznikih, ali še bolj pogosto, celo vsak dan.