Domov/Katekizem/KKC 1388

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1388

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VI. Velikonočna gostija

1386

Pred veličino tega zakramenta more vernik samo v ponižnosti in z živo vero ponoviti stotnikovo besedo (prim. Mt 8,8): "Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša" (Domine, non sum dignus, ut intres sub tectum meum, sed tantum dic verbum, et sanabitur anima mea"). In v božji liturgiji sv. Janeza Zlatoustega molijo verniki v istem duhu:

Pri svoji skrivnostni večerji me danes obhajaj, Božji Sin. Kajti ne bom izdal skrivnosti tvojim sovražnikom in ne bom ti dal Judovega poljuba. Temveč kakor razbojnik ti kličem: Spomni se me, Gospod, v svojem kraljestvu.

1387

Da bi se primerno pripravili na prejem tega zakramenta, se bodo verniki držali posta, ki je predpisan v njihovi Cerkvi (prim. ZCP, kan. 919). Telesna drža (kretnje, oblačilo) bo izražala spoštljivost, slovesnost, veselje tega trenutka, v katerem Kristus postane naš gost.

1388

S samim smislom evharistije se sklada, da verniki, če so pripravljeni, kakor se zahteva, prejmejo obhajilo vsakokrat, ko se udeleže maše (prim. ZCP, kan. 917; AAS 76(1984)746-747): "Močno se priporoča tisto popolnejše sodelovanje pri maši, ki je v tem, da verniki po duhovnikovem obhajilu iz iste daritve prejmejo Gospodovo telo" (B 55).

1389

Cerkev obvezuje vernike, da "so se ob nedeljah in praznikih dolžni udeleževati božje liturgije" (VC 15) in da prejmejo evharistijo vsaj enkrat v letu, po možnosti v velikonočnem času (prim. ZCP, kan 920), pripravljeni z zakramentom sprave. Toda Cerkev vernikom živo priporoča, da prejmejo sveto evharistijo ob nedeljah in praznikih, ali še bolj pogosto, celo vsak dan.

1390

Zaradi Kristusove zakramentalne navzočnosti pod vsako od podob omogoča tudi obhajilo le pod podobo kruha prejeti celotni sad milosti evharistije. Iz dušnopastirskih razlogov se je ta oblika obhajila zakonito udomačila kot najbolj običajna v latinskem obredu. A "glede na znamenje ima sv. obhajilo popolnejšo obliko, če se deli pod obema podobama. V tej obliki je namreč znamenje evharističnega obeda popolneje razvidno" (RiM 240). Ta oblika prejemanja obhajila je v vzhodnih obredih običajna.