Domov/Katekizem/KKC 1174

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1174

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › III. Kdaj obhajati zakramente?

Svetniški godovi v cerkvenem letu

1172

"V tem letnem praznovanju Kristusovih skrivnosti sveta Cerkev s posebno ljubeznijo časti blaženo Bogorodico Marijo, ki je neločljivo povezana z odrešilnim delom svojega Sina. V njej občuduje in poveličuje najlepši sad odrešenja in vesela zre kakor v najčistejši podobi to, kar sama vsa želi in upa postati" (B 103).

1173

Ko se Cerkev v letnem krogu spominja mučencev in drugih svetnikov, "oznanja velikonočno skrivnost" v tistih, "ki so s Kristusom trpeli in so z njim poveličani; postavlja pred vernike njihov zgled, ki naj jih po Kristusu potegne k Očetu; po njihovem zasluženju tudi prosi božjih darov" (B 104; prim. B 108 in 111).

Molitveno bogoslužje

1174

Kristusova skrivnost, njegovo učlovečenje in njegova

velika noč (pasha), ki jo obhajamo v evharistiji, posebno v nedeljskem občestvu, prepaja in preobraža čas vsakega dne z opravljanjem duhovnih dnevnic, "molitvenega bogoslužja" (B 4). To opravljanje je - v zvestobi do apostolskih priporočil o neprenehni molitvi (prim. 1 Tes 5,17; Ef 6,18) - "sestavljeno tako, da hvalospev Bogu posvečuje celoten tek dneva in noči" (B 84). Je "javna molitev Cerkve" (prim. B 98), v kateri verniki (kleriki, redovniki in laiki) izvršujejo kraljevo duhovništvo krščenih. Molitveno bogoslužje, opravljeno v obliki, ki jo je odobrila Cerkev, je "zares glas neveste, ki ogovarja Ženina, da, je celo molitev Kristusa in vsega njegovega telesa k Očetu" (B 84).

1175

Molitveno bogoslužje je namenjeno, da bi postalo molitev celotnega božjega ljudstva. V njem Kristus "nadaljuje po svoji Cerkvi" svojo duhovniško službo (B 83) . Vsakdo se ga udeležuje po svoji lastni službi v Cerkvi in okoliščinah svojega življenja: duhovniki kot tisti, ki se posvečajo pastirski službi, saj so poklicani, da naj bodo vztrajni v molitvi in službi besede (prim. B 86; 96; D 5); redovniki in redovnice po karizmi svojega posvečenega življenja (prim. B 98); vsi verniki pa v skladu s svojimi možnostmi. "Dušni pastirji naj poskrbijo, da se bodo glavne ure, zlasti večernice, ob nedeljah in slovesnejših godovih opravljale skupno v cerkvi. Priporoča se tudi vernikom, da opravljajo molitveno bogoslužje ali skupaj z duhovnikom ali skupaj sami ali celo vsak zase" (B 100).

1176

Opravljanje molitvenega bogoslužja zahteva ne samo usklajanje glasu s srcem, ki moli, temveč tudi pridobitev popolnejše liturgične in biblične izobrazbe, zlasti glede psalmov (prim. B 90).