Domov/Katekizem/KKC 1008

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1008

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 10. člen: VERUJEM ... ODPUščANJE GREHOV › II. Umreti v Kristusu Jezusu

Smrt

1006

"Vpričo smrti postane uganka človeškega bivanja največja" (CS 18). V nekem smislu je telesna smrt naravna, a za vero je "plačilo za greh" (Rim 6,23; prim. 1 Mz 2,17). Za tiste, ki umrjejo v Kristusovi milosti, je smrt deležnost pri Gospodovi smrti, da bi mogli biti deležni tudi njegovega vstajenja (prim. Rim 6,3-9; Flp 3,10-11).

1007

Smrt je konec zemeljskega življenja. Naše življenje je podvrženo meri časa, v katerem se spreminjamo, se staramo in smrt se - kakor pri vseh zemeljskih živih bitjih - zdi normalni konec življenja. Ta vidik smrti daje našemu življenju urgentnost: spominjanje na svojo umrljivost nam tudi pomaga klicati si v spomin, da nam je dan na voljo le omejen čas za uresničenje svojega življenja:

Spominjaj se svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti, ... preden se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal" (Prd 12,1.7).

1008

Smrt je posledica greha. Kot verodostojen razlagalec svetopisemskih trditev (prim. 1 Mz 2,17; 3,3; 3,19; Mdr 1,13; Rim 5,12; 6,23) in izročila uči cerkveno učiteljstvo, da je smrt prišla na svet zaradi človekovega greha (prim. DS 1511). Čeprav je človek imel umrljivo naravo, je Bog določil, da ne bo umrl. Smrt je bila torej v nasprotju z načrti Boga Stvarnika in je prišla na svet kot posledica greha (prim. Mdr 2,23-24). "Telesna smrt, s katero bi bilo človeku prizaneseno, če bi ne bil grešil" (CS 18) je tako človekov "zadnji sovražnik", ki mora biti premagan (prim. 1 Kor 15,26).

1009

Po Kristusu je smrt preoblikovana. Tudi Jezus, Božji Sin, je pretrpel smrt, kakršna je lastna človeškemu stanju. Toda kljub svoji grozi pred obličjem smrti (prim. Mr 14,33- 34; Heb 5,7-8), jo je sprejel v dejanju popolne in svobodne podreditve volji svojega Očeta. Jezusova pokorščina je preoblikovala prekletstvo smrti v blagoslov (prim. Rim 5,19-21).

Smisel krščanske smrti

1010

Zaradi Kristusa ima krščanska smrt pozitiven smisel. "Živeti je zame Kristus in umreti dobiček" (Flp 1,21). "Zanesljiva je beseda: če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli" (2 Tim 2,11). Bistvena novost krščanske smrti je v tem: s krstom je kristjan že zakramentalno "umrl s Kristusom", da bi živel novo življenje; in če umremo v Kristusovi milosti, tedaj telesna smrt spopolni to "umiranje s Kristusom" in dovrši tako našo včlenitev v Kristusa v njegovem odrešenjskem dejanju:

Bolje je zame, da umrjem v ("eis") Jezusa Kristusa, kakor da kraljujem nad vso zemljo. Njega iščem, ki je umrl za nas; njega hočem, ki je vstal za nas. Rojstvo se mi bliža ... Pustite me, da prejmem čisto luč. Ko bom prišel tja, bom človek (sv. Ignacij Antiohijski, Rom. 6,1-2).