Katekizem katoliške Cerkve

KKC 932

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje

Združenja apostolskega življenja

930

Poleg različnih oblik posvečenega življenja "so tudi družbe apostolskega življenja, katerih člani se brez redovnih zaobljub posvečajo lastnemu apostolskemu namenu družbe in si, ko bratsko živijo v skupnosti, z lastnim načinom življenja in izpolnjevanjem konstitucij prizadevajo za popolnost ljubezni. Med temi so družbe, v katerih člani ... sprejmejo evangeljske svete" v skladu s svojimi konstitucijami (ZCP, kan 731,1.2).

Posvetitev in poslanstvo: oznanjevanje Kralja, ki prihaja

931

Izročen nadvse ljubljenemu Bogu je tako tisti, ki ga je njemu izročil že krst, globlje posvečen služenju Bogu in predan blagru Cerkve. Po stanu posvečenosti Bogu razodeva Cerkev Kristusa in kaže, kako v njej na čudovit način deluje Sveti Duh. Tisti, ki zaobljubijo evangeljske svete, imajo torej za poslanstvo najprej to, da živijo svojo posvečenost. Ker pa se "že po samem posvečenju posvetijo služenju Cerkve, so se dolžni v skladu s pravili svojega instituta na poseben način vključiti v misijonsko delo (ZCP, kan. 783; prim. RM 69).

932

V Cerkvi, ki je nekak zakrament, to je znamenje in orodje božjega življenja, se posvečeno življenje izkazuje kot posebno znamenje skrivnosti odrešenja. "Od bliže" hoditi za Kristusom in ga posnemati ter "jasneje" razodevati njegovo izničenje pomeni biti, v Kristusovem srcu, "na globlji način" navzoč svojim sodobnikom. Kajti tisti, ki hodijo po tej "ožji poti", spodbujajo s svojim zgledom svoje brate, "na svetal in izreden način pričujejo, da sveta ni mogoče preoblikovati in ga darovati Bogu brez duha blagrov" (C 31).

933

Naj bo to pričevanje javno, kakor je to v redovniškem stanu, ali bolj diskretno ali celo tajno - Kristusov prihod ostane za vse posvečene izvir in vzhod njihovega življenja:

Božje ljudstvo nima tukaj stalnega mesta, temveč išče prihodnjega. Redovniški stan ... vsem vernikom tudi bolje razodeva nebeške dobrine, že na tem svetu prisotne; bolje tudi pričuje za novo in večno življenje, pridobljeno s Kristusovim odrešenjem, in bolje vnaprej naznanja prihodnje vstajenje in slavo nebeškega kraljestva (C 44).

Na kratko

934

"Po božji ureditvi so v Cerkvi med verniki posvečeni nositelji službe, ki se v pravu imenujejo tudi kleriki; drugi pa se imenujejo tudi laiki". Končno so v Cerkvi verniki, ki pripadajo prvim in drugim in ki so se z zaobljubitvijo evangeljskih svetov posvetili Bogu in služijo tako poslanstvu Cerkve (ZCP, kan 2O7,1.2).