V Cerkvi, ki je nekak zakrament, to je znamenje in orodje božjega življenja, se posvečeno življenje izkazuje kot posebno znamenje skrivnosti odrešenja. "Od bliže" hoditi za Kristusom in ga posnemati ter "jasneje" razodevati njegovo izničenje pomeni biti, v Kristusovem srcu, "na globlji način" navzoč svojim sodobnikom. Kajti tisti, ki hodijo po tej "ožji poti", spodbujajo s svojim zgledom svoje brate, "na svetal in izreden način pričujejo, da sveta ni mogoče preoblikovati in ga darovati Bogu brez duha blagrov" (C 31).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje
Naj bo to pričevanje javno, kakor je to v redovniškem stanu, ali bolj diskretno ali celo tajno - Kristusov prihod ostane za vse posvečene izvir in vzhod njihovega življenja:
Božje ljudstvo nima tukaj stalnega mesta, temveč išče prihodnjega. Redovniški stan ... vsem vernikom tudi bolje razodeva nebeške dobrine, že na tem svetu prisotne; bolje tudi pričuje za novo in večno življenje, pridobljeno s Kristusovim odrešenjem, in bolje vnaprej naznanja prihodnje vstajenje in slavo nebeškega kraljestva (C 44).
Na kratko
"Po božji ureditvi so v Cerkvi med verniki posvečeni nositelji službe, ki se v pravu imenujejo tudi kleriki; drugi pa se imenujejo tudi laiki". Končno so v Cerkvi verniki, ki pripadajo prvim in drugim in ki so se z zaobljubitvijo evangeljskih svetov posvetili Bogu in služijo tako poslanstvu Cerkve (ZCP, kan 2O7,1.2).
Kristus pošilja svoje apostole in njihove naslednike, da bi oznanjali vero in zasajali njegovo kraljestvo. Daje jim delež pri svojem poslanstvu. Od njega prejemajo oblast delovati v njegovi osebi.
Gospod je sv. Petra napravil za vidni temelj svoje Cerkve. Izročil mu je njene ključe. Škof rimske Cerkve in naslednik sv. Petra je "glava škofovskega zbora, Kristusov namestnik in tu na zemlji pastir vesoljne Cerkve" (ZCP, kan. 331).