Katekizem katoliške Cerkve

KKC 930

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje

Svetni instituti

928

"Svetni institut je ustanova posvečenega življenja, v kateri med svetom živeči verniki težijo za popolnostjo ljubezni in si prizadevajo zlasti od znotraj prispevati k posvetitvi sveta" (ZCP, kan 71O).

929

Z "življenjem, ki je popolnoma in v celoti naravnano na (to) posvetitev" (Pij XII., const. ap. "Provida Mater"), so člani teh institutov udeleženi pri nalogi Cerkve, da evangelizira "v svetu in kakor iz sveta", kjer njihova navzočnost deluje "kakor kvas" (R 11). Njihovo "pričevanje krščanskega življenja" meri na "urejanje časnih stvarnosti v skladu z Bogom in na prešinjanje sveta z močjo evangelija". S posvečenimi vezmi sprejemajo evangeljske svete ter ohranjajo med seboj občestvo in bratstvo, lastni svojemu "svetnemu načinu življenja" (ZCP, kan. 713,2).

Združenja apostolskega življenja

930

Poleg različnih oblik posvečenega življenja "so tudi družbe apostolskega življenja, katerih člani se brez redovnih zaobljub posvečajo lastnemu apostolskemu namenu družbe in si, ko bratsko živijo v skupnosti, z lastnim načinom življenja in izpolnjevanjem konstitucij prizadevajo za popolnost ljubezni. Med temi so družbe, v katerih člani ... sprejmejo evangeljske svete" v skladu s svojimi konstitucijami (ZCP, kan 731,1.2).

Posvetitev in poslanstvo: oznanjevanje Kralja, ki prihaja

931

Izročen nadvse ljubljenemu Bogu je tako tisti, ki ga je njemu izročil že krst, globlje posvečen služenju Bogu in predan blagru Cerkve. Po stanu posvečenosti Bogu razodeva Cerkev Kristusa in kaže, kako v njej na čudovit način deluje Sveti Duh. Tisti, ki zaobljubijo evangeljske svete, imajo torej za poslanstvo najprej to, da živijo svojo posvečenost. Ker pa se "že po samem posvečenju posvetijo služenju Cerkve, so se dolžni v skladu s pravili svojega instituta na poseben način vključiti v misijonsko delo (ZCP, kan. 783; prim. RM 69).

932

V Cerkvi, ki je nekak zakrament, to je znamenje in orodje božjega življenja, se posvečeno življenje izkazuje kot posebno znamenje skrivnosti odrešenja. "Od bliže" hoditi za Kristusom in ga posnemati ter "jasneje" razodevati njegovo izničenje pomeni biti, v Kristusovem srcu, "na globlji način" navzoč svojim sodobnikom. Kajti tisti, ki hodijo po tej "ožji poti", spodbujajo s svojim zgledom svoje brate, "na svetal in izreden način pričujejo, da sveta ni mogoče preoblikovati in ga darovati Bogu brez duha blagrov" (C 31).