Vsi redovniki, izvzeti ali ne izvzeti (prim. ZCP, kan. 591), zavzemajo mesto med sodelavci krajevnega škofa v njegovi pastirski službi (prim. Š 33-35). Misijonska zasaditev in misijonsko širjenje Cerkve potrebujeta navzočnosti redovniškega življenja v vseh oblikah že od vsega začetka evangelizacije (prim. M 18; 40). "Zgodovina potrjuje velike zasluge redovnih družin pri širjenju vere in pri ustanavljanju novih Cerkva: od starih samostanskih ustanov do srednjeveških redov, prav do modernih kongregacij" (Janez Pavel II., RM 69).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 4. odstavek: Verniki – hierarhija, laiki, posvečeno življenje › III. Posvečeno življenje
Svetni instituti
"Svetni institut je ustanova posvečenega življenja, v kateri med svetom živeči verniki težijo za popolnostjo ljubezni in si prizadevajo zlasti od znotraj prispevati k posvetitvi sveta" (ZCP, kan 71O).
Z "življenjem, ki je popolnoma in v celoti naravnano na (to) posvetitev" (Pij XII., const. ap. "Provida Mater"), so člani teh institutov udeleženi pri nalogi Cerkve, da evangelizira "v svetu in kakor iz sveta", kjer njihova navzočnost deluje "kakor kvas" (R 11). Njihovo "pričevanje krščanskega življenja" meri na "urejanje časnih stvarnosti v skladu z Bogom in na prešinjanje sveta z močjo evangelija". S posvečenimi vezmi sprejemajo evangeljske svete ter ohranjajo med seboj občestvo in bratstvo, lastni svojemu "svetnemu načinu življenja" (ZCP, kan. 713,2).
Združenja apostolskega življenja
Poleg različnih oblik posvečenega življenja "so tudi družbe apostolskega življenja, katerih člani se brez redovnih zaobljub posvečajo lastnemu apostolskemu namenu družbe in si, ko bratsko živijo v skupnosti, z lastnim načinom življenja in izpolnjevanjem konstitucij prizadevajo za popolnost ljubezni. Med temi so družbe, v katerih člani ... sprejmejo evangeljske svete" v skladu s svojimi konstitucijami (ZCP, kan 731,1.2).
Posvetitev in poslanstvo: oznanjevanje Kralja, ki prihaja
Izročen nadvse ljubljenemu Bogu je tako tisti, ki ga je njemu izročil že krst, globlje posvečen služenju Bogu in predan blagru Cerkve. Po stanu posvečenosti Bogu razodeva Cerkev Kristusa in kaže, kako v njej na čudovit način deluje Sveti Duh. Tisti, ki zaobljubijo evangeljske svete, imajo torej za poslanstvo najprej to, da živijo svojo posvečenost. Ker pa se "že po samem posvečenju posvetijo služenju Cerkve, so se dolžni v skladu s pravili svojega instituta na poseben način vključiti v misijonsko delo (ZCP, kan. 783; prim. RM 69).