"Cerkev ve, da je iz več razlogov povezana s tistimi, ki so po krstu deležni časti krščanskega imena, a ne izpovedujejo celotne vere, ali pa ne ohranjajo občestvene edinosti pod Petrovim naslednikom" (C 15). "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo" (E 3). S pravoslavnimi Cerkvami je to občestvo tako globoko, "da mu prav malo manjka do tiste polnosti, ki bi dovoljevala skupno obhajanje Gospodove evharistije" (Pavel VI., govor 14. decembra 1975; prim. E 13-18).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 9. člen: Verujem ... sveto katoliško cerkev › 2. odstavek: Cerkev kot Božje ljudstvo, Kristusovo telo › III. Cerkev je katoliška
Cerkev in nekristjani
"Naposled so na različne načine naravnani na božje ljudstvo tisti, ki evangelija še niso sprejeli" (C 16).
Razmerje Cerkve do judovskega ljudstva. Ko Cerkev, božje ljudstvo v novi zavezi, globlje razmišlja o svoji lastni skrivnosti, odkriva svojo vez z judovskim ljudstvom (prim. N 4), "ki mu je Gospod, naš Bog, najprej govoril" (RiM, Veliki petek 13, 6. slovesna prošnja za vse potrebe). Za razliko od drugih nekrščanskih verstev je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi. Judovskemu ljudstvu namreč "pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesni strani Kristus" (Rim 9,4-5), "zakaj Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve" (Rim 11,29).
Sicer pa, če se oziramo na prihodnost, težita starozavezno božje ljudstvo in novo božje ljudstvo v smeri k podobnima ciljema: pri obeh gre za pričakovanje Mesijevega prihoda (ali vrnitve). Toda z ene strani gre za pričakovanje vrnitve Mesija, ki je umrl in vstal in ga priznavamo za Gospoda in Božjega Sina; z druge strani za prihod Mesija, čigar poteze ostanejo zastrte, za prihod ob koncu časov, s pričakovanjem, ki ga spremlja drama nepoznanja ali nepriznanja Kristusa Jezusa.
priznavajo Stvarnika; med temi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedovalce Abrahamove vere in ki z nami častijo edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan" (C 16; prim. N 3).
Člen 841 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.
Vez Cerkve z nekrščanskimi verstvi je najprej vez skupnega izvora in končnega cilja človeškega rodu:
Vsi narodi so ena skupnost; isti izvor imajo, ker je Bog storil, da ves človeški rod prebiva po vsej zemlji; en sam končni cilj imajo - Boga. Njegova previdnost, izpričevanje njegove dobrote in njegovi odrešenjski sklepi se razprostirajo na vse ljudi, dokler se ne bodo izvoljeni zedinili v svetem mestu (N 1).