Katekizem katoliške Cerkve

KKC 841

Cerkev in nekristjani

839

"Naposled so na različne načine naravnani na božje ljudstvo tisti, ki evangelija še niso sprejeli" (C 16).

Razmerje Cerkve do judovskega ljudstva. Ko Cerkev, božje ljudstvo v novi zavezi, globlje razmišlja o svoji lastni skrivnosti, odkriva svojo vez z judovskim ljudstvom (prim. N 4), "ki mu je Gospod, naš Bog, najprej govoril" (RiM, Veliki petek 13, 6. slovesna prošnja za vse potrebe). Za razliko od drugih nekrščanskih verstev je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi. Judovskemu ljudstvu namreč "pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesni strani Kristus" (Rim 9,4-5), "zakaj Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve" (Rim 11,29).

840

Sicer pa, če se oziramo na prihodnost, težita starozavezno božje ljudstvo in novo božje ljudstvo v smeri k podobnima ciljema: pri obeh gre za pričakovanje Mesijevega prihoda (ali vrnitve). Toda z ene strani gre za pričakovanje vrnitve Mesija, ki je umrl in vstal in ga priznavamo za Gospoda in Božjega Sina; z druge strani za prihod Mesija, čigar poteze ostanejo zastrte, za prihod ob koncu časov, s pričakovanjem, ki ga spremlja drama nepoznanja ali nepriznanja Kristusa Jezusa.

priznavajo Stvarnika; med temi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedovalce Abrahamove vere in ki z nami častijo edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan" (C 16; prim. N 3).

841

Člen 841 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.

842

Vez Cerkve z nekrščanskimi verstvi je najprej vez skupnega izvora in končnega cilja človeškega rodu:

Vsi narodi so ena skupnost; isti izvor imajo, ker je Bog storil, da ves človeški rod prebiva po vsej zemlji; en sam končni cilj imajo - Boga. Njegova previdnost, izpričevanje njegove dobrote in njegovi odrešenjski sklepi se razprostirajo na vse ljudi, dokler se ne bodo izvoljeni zedinili v svetem mestu (N 1).

843

Cerkev priznava v drugih verstvih iskanje neznanega Boga "v sencah in podobah", Boga, ki je nepoznan, a vendarle blizu, ker je on tisti, ki daje vsem življenje in dihanje in vse, in ker hoče, da bi se vsi ljudje zveličali. Tako Cerkev vse tisto, kar je mogoče najti v verstvih dobrega in resničnega, ceni "kot pripravo na evangelij in kot dar tistega, ki razsvetljuje vsakega človeka, da bi končno imel življenje" (C 16; prim. N 2; EN 53).