"Kar je naš duh, to je naša duša, za naše ude, to je Sveti Duh za Kristusove ude, za Kristusovo telo, ki je Cerkev" (sv. Avguštin, serm. 267,4). "Ta Kristusov Duh kot nevidno počelo povezuje vse dele telesa tako medsebojno kakor tudi z vzvišeno glavo. Saj je ta Duh ves v glavi, ves v telesu, ves v posameznih udih" (Pij XII., okr. "Mystici corporis": DS 3808). Po delovanju Svetega Duha je Cerkev "svetišče živega Boga" (2 Kor 6,15; prim. 1 Kor 3,16-17; Ef 2,21):
Cerkvi sami je bil zaupan "Dar Boga samega" ... Vanjo je bilo položeno občestvo s Kristusom, se pravi Sveti Duh, poroštvo netrohljivosti, potrditev naše vere in lestev našega dviganja k Bogu ... Kajti kjer je Cerkev, tam je tudi božji Duh; in kjer je božji Duh, tam je Cerkev in vsa milost (sv. Irenej, haer. 3,24,1).
v vseh delih telesa" (Pij XII., okr. "Mystici corporis": DS 3808). Sveti Duh na mnogotere načine deluje na graditev celotnega telesa v ljubezni (prim. Ef 4,16): v zvezi z božjo besedo, ki "ima moč, da dvigne" verujoče (Apd 20,32); v zvezi s krstom, po katerem oblikuje Kristusovo telo (prim. 1 Kor 12,13); po zakramentih, ki dajejo Kristusovim udom rast in jih ozdravljajo po apostolom podeljeni "milosti, ki se odlikuje med njegovimi darovi" (C 7); po krepostih, ki store, da izvršujemo dobra dela, končno po mnogoterih posebnih milostih (imenovanih "karizme"), s katerimi vernike "usposablja in pripravlja, da prevzamejo različna dela in naloge, koristne za prenovitev in obsežnejšo graditev Cerkve" (C 12; prim. LA 3).