Enota Kristusa in Cerkve, glave in udov telesa, vključuje tudi razlikovanje dveh v osebnostnem odnosu. Ta vidik je večkrat opisan s podobo ženina in neveste. TJmo o Kristusu kot ženinu Cerkve so pripravljali preroki in naznanil jo je Janez Krstnik (prim. Jn 3,29). Gospod je sam sebe označil kot "ženina" (Mr 2,19; prim. Mt 22,1-14; 25,1-13). Apostol prikazuje Cerkev in vsakega vernika, ki je ud Kristusovega telesa, kot nevesto, "zaročeno" Kristusu Gospodu, da bi bila z njim le en duh (prim. 1 Kor 6,15-16; 2 Kor 11,2). Cerkev je brezmadežna nevesta brezmadežnega Jagnjeta (prim. Raz 22,17; Ef 1,4; 5,27), ki jo je Kristus "ljubil in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil" (Ef 5,26); nevesta, ki si jo je pridružil z večno zavezo in za katero neprestano skrbi kot za svoje lastno telo (prim. Ef 5,29):
tista, ki govori, bodisi da so to udje, Kristus je tisti, ki govori. Govori v vlogi glave ("ex persona capitis") ali v vlogi telesa ("ex persona corporis"). V skladu s tem, kar je pisano: "V dveh bosta eno telo. Ta skrivnost je velika; s tem mislim na razmerje Kristusa do Cerkve" (Ef 5,31-32). In sam Gospod pravi v evangeliju: "Tako nista več dva, ampak eno telo" (Mt 19,6). Kakor ste videli, gre v resnici za dve različni osebi, in vendarle sta le eno v ženitovanjskem objemu ... Kolikor je glava, se imenuje imenuje "ženin", kolikor je telo, se imenuje "nevesta" (sv. Avguštin, Psal. 74,4).