Končno pride Jezusova ura (prim. Jn 13,1; 17,1): Jezus izroči svojega duha v Očetove roke (prim. Lk 23,46; Jn 19,30) v trenutku, ko je s svojo smrtjo zmagovalec nad smrtjo, tako da "obujen od mrtvih z Očetovo slavo" (prim. Rim 6,4), takoj podari Svetega Duha, s tem da "dihne" v svoje učence (prim. Jn 20,22). Od te ure postane poslanstvo Kristusa in Duha poslanstvo Cerkve: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas" (Jn 20,21; prim. Mt 28,19; Lk 24,47-48; Apd 1,8).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › V. Duh in cerkev v poslednjih časih
V. Duh in cerkev v poslednjih časih
Binkošti
Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).
Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva Svete Trojice. S svojim prihodom -- in prihajanjem, ki se ne konča - daje Sveti Duh, da svet vstopi v "poslednje čase", v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:
Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila (Bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah; privzet je v evharistično bogoslužje po obhajilu).
Sveti Duh – Dar Boga
"Bog je ljubezen" (1 Jn 4,8.16) in ljubezen je prvi dar, ki vsebuje vse druge. To ljubezen "je Bog izlil v naša srca po Duhu, ki nam je bil dan" (Rim 5,5).
Ker smo zaradi greha mrtvi ali vsaj ranjeni, je prvi učinek daru ljubezni odpuščanje naših grehov. Občestvo Svetega Duha (2 Kor 13,13) je tisto, ki v Cerkvi vrača krščencem "sličnost" z Bogom, izgubljeno z grehom.