Katekizem katoliške Cerkve

KKC 733

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › V. Duh in cerkev v poslednjih časih

V. Duh in cerkev v poslednjih časih

Binkošti

731

Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).

732

Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva Svete Trojice. S svojim prihodom -- in prihajanjem, ki se ne konča - daje Sveti Duh, da svet vstopi v "poslednje čase", v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:

Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila (Bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah; privzet je v evharistično bogoslužje po obhajilu).

Sveti Duh – Dar Boga

733

"Bog je ljubezen" (1 Jn 4,8.16) in ljubezen je prvi dar, ki vsebuje vse druge. To ljubezen "je Bog izlil v naša srca po Duhu, ki nam je bil dan" (Rim 5,5).

734

Ker smo zaradi greha mrtvi ali vsaj ranjeni, je prvi učinek daru ljubezni odpuščanje naših grehov. Občestvo Svetega Duha (2 Kor 13,13) je tisto, ki v Cerkvi vrača krščencem "sličnost" z Bogom, izgubljeno z grehom.

735

Sveti Duh nam torej daje "aro" ali "prvine" naše dediščine (prim. Rim 8,23; 2 Kor 1,21): s<mo življenje svete Trojice, ki je ljubiti tako, "kakor nas je on ljubil" (prim. 1 Jn 4,11-12). Ta ljubezen (agape, caritas iz 1 Kor 13) je počelo novega življenja v Kristusu, ki nam je omogočeno, ker smo "prejeli moč, moč Svetega Duha" (Apd 1,8).