Katekizem katoliške Cerkve

KKC 730

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › IV. Kristusov Duh v polnosti časa

728

Jezus Svetega Duha ne razodene v polnosti, dokler ni s svojo smrtjo in svojim vstajenjem sam poveličan. Vendar ga polagoma daje slutiti, celo pri svojem poučevanju množic, ko razodene, da bo njegovo meso hrana za življenje sveta (prim. Jn 6,27.51.62- 63). Nakaže ga tudi Nikodemu (prim. Jn 3,5-8), Samarijanki (prim. Jn 4,10.14.23-24) in udeležencem šotorskega praznika (prim. Jn 7,37-39). Svojim učencem odkrito govori o njem v zvezi z molitvijo (prim. Lk 11,13) in s pričevanjem, ki naj ga dajejo (prim. Mt 10,19-20).

729

Šele ko je prišla ura, ko naj bo poveličan, obljubi Jezus prihod Svetega Duha, ker bosta njegova smrt in vstajenje izpolnitev obljube, dane očetom (prim. Jn 14,16- 17.26; 15,26; 16,7-15; 17,26): Duha resnice, drugega Tolažnika, bo Oče dal na Jezusovo molitev; Oče ga bo poslal v Jezusovem imenu; Jezus ga bo poslal od Očeta, ker je izšel iz Očeta. Sveti Duh bo prišel, spoznali ga bomo, za vedno bo z nami, prebival bo z nami; učil nas bo vsega in nas spomnil vsega, kar nam je povedal Kristus, in bo pričal zanj; vodil nas bo k popolni resnici in poveličal Kristusa. Kar pa se tiče sveta, ga bo Sveti Duh prepričal glede resnične stvarnosti greha, pravičnosti in sodbe.

730

Končno pride Jezusova ura (prim. Jn 13,1; 17,1): Jezus izroči svojega duha v Očetove roke (prim. Lk 23,46; Jn 19,30) v trenutku, ko je s svojo smrtjo zmagovalec nad smrtjo, tako da "obujen od mrtvih z Očetovo slavo" (prim. Rim 6,4), takoj podari Svetega Duha, s tem da "dihne" v svoje učence (prim. Jn 20,22). Od te ure postane poslanstvo Kristusa in Duha poslanstvo Cerkve: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas" (Jn 20,21; prim. Mt 28,19; Lk 24,47-48; Apd 1,8).

V. Duh in cerkev v poslednjih časih

Binkošti

731

Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).

732

Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva Svete Trojice. S svojim prihodom -- in prihajanjem, ki se ne konča - daje Sveti Duh, da svet vstopi v "poslednje čase", v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:

Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila (Bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah; privzet je v evharistično bogoslužje po obhajilu).