Katekizem katoliške Cerkve

KKC 723

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › IV. Kristusov Duh v polnosti časa

721

Marija, presveta božja mati in vedno devica, je mojstrovina poslanstva Sina in Duha v polnosti časa. Prvikrat v odrešenjskem načrtu in ker jo je njen Sin pripravil, najde Oče prebivališče, kjer moreta njegov Sin in njegov Sveti Duh prebivati med ljudmi. V tem smislu je izročilo Cerkve pogosto bralo najlepša besedila o Modrosti v povezavi z Marijo (prim. Prg 8,1--9,6; Sir 24): Marijo liturgija opeva in postavlja pred nas kot "sedež Modrosti".

V njej se začno razodevati "čudovita božja dela", ki jih bo Duh izvrševal v Kristusu in v Cerkvi:

722

Sveti Duh je Marijo pripravil s svojo milostjo. Spodobilo se je, da je "polna milosti" mati tistega, v katerem "telesno biva vsa polnost božanstva" (Kol 2,9). Iz čiste milosti je bila spočeta brez greha kot najponižnejše ustvarjeno bitje, najsposobnejša za to, da sprejme neizrekljivi dar Vsemogočnega. Angel Gabriel jo upravičeno pozdravi kot "Hčer sionsko": "Raduj se!" (prim. Sof 3,14; Zah 2,14). Ko nosi v sebi večnega Sina, dviga k Očetu v Svetem Duhu svojo hvalnico (prim. Lk 1,46-55), ki je zahvala celotnega božjega ljudstva, in torej Cerkve.

723

V Mariji Sveti Duh uresniči blagohoten Očetov načrt. S Svetim Duhom in po Svetem Duhu Devica spočne in rodi Božjega Sina. Njena deviškost postane v moči Duha in vere edinstvena rodovitnost (prim. Lk 1,26-38; Rim 4,18-21; Gal 4,26-28).

724

V Mariji Sveti Duh razodene Očetovega Sina, ki je postal Sin Device. Ona je goreči Grm dokončne teofanije: polna Svetega Duha pokaže Besedo v ponižnosti svojega telesa in jo da spoznati ubogim (prim. Lk 1,15-19) in prvencem narodov (prim. Mt 2,11).

725

Končno začne Sveti Duh po Mariji povezovati v občestvo s Kristusom ljudi, ki so "predmet dobrohotne božje ljubezni" (prim. Lk 2,14), in ponižni so vedno prvi, ki ga sprejmejo: pastirji, modri, Simeon in Ana, novoporočenca v Kani in prvi učenci.