Katekizem katoliške Cerkve

KKC 724

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 8. člen: Verujem v Svetega Duha › IV. Kristusov Duh v polnosti časa

722

Sveti Duh je Marijo pripravil s svojo milostjo. Spodobilo se je, da je "polna milosti" mati tistega, v katerem "telesno biva vsa polnost božanstva" (Kol 2,9). Iz čiste milosti je bila spočeta brez greha kot najponižnejše ustvarjeno bitje, najsposobnejša za to, da sprejme neizrekljivi dar Vsemogočnega. Angel Gabriel jo upravičeno pozdravi kot "Hčer sionsko": "Raduj se!" (prim. Sof 3,14; Zah 2,14). Ko nosi v sebi večnega Sina, dviga k Očetu v Svetem Duhu svojo hvalnico (prim. Lk 1,46-55), ki je zahvala celotnega božjega ljudstva, in torej Cerkve.

723

V Mariji Sveti Duh uresniči blagohoten Očetov načrt. S Svetim Duhom in po Svetem Duhu Devica spočne in rodi Božjega Sina. Njena deviškost postane v moči Duha in vere edinstvena rodovitnost (prim. Lk 1,26-38; Rim 4,18-21; Gal 4,26-28).

724

V Mariji Sveti Duh razodene Očetovega Sina, ki je postal Sin Device. Ona je goreči Grm dokončne teofanije: polna Svetega Duha pokaže Besedo v ponižnosti svojega telesa in jo da spoznati ubogim (prim. Lk 1,15-19) in prvencem narodov (prim. Mt 2,11).

725

Končno začne Sveti Duh po Mariji povezovati v občestvo s Kristusom ljudi, ki so "predmet dobrohotne božje ljubezni" (prim. Lk 2,14), in ponižni so vedno prvi, ki ga sprejmejo: pastirji, modri, Simeon in Ana, novoporočenca v Kani in prvi učenci.

726

Na koncu tega poslanstva Duha postane Marija "Žena", nova Eva, "mati živih", mati "celotnega Kristusa" (prim. Jn 19,25-27). Kot taka je navzoča z dvanajsterimi, ki z njo "enodušno vztrajajo v molitvi" (Apd 1,14) ob zori "poslednjih časov", ki jih Sveti Duh začenja na binkoštno jutro z nastopom Cerkve.