Katekizem katoliške Cerkve

KKC 63

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 1. člen: Božje razodetje › II. Stopnje razodetja

61

Očaki in preroki in druge starozavezne osebnosti in liki so bili in bodo zmeraj češčeni kot svetniki v vseh bogoslužnih izročilih Cerkve.

Bog oblikuje svoje ljudstvo Izraela

62

V času po očakih je Bog z rešitvijo iz egiptovske sužnosti izoblikoval Izraela kot svoje ljudstvo. Z njim je sklenil sinajsko zavezo in mu po Mojzesu dal svojo postavo, zato da bi Izrael Boga priznaval in mu služil kot edinemu živemu in pravemu Bogu, skrbnemu Očetu in pravičnemu sodniku, in da bi pričakoval obljubljenega Odrešenika (prim. BR 3).

63

Izrael je duhovniško božje ljudstvo (prim. 2 Mz 19,6), ki "se imenuje po Gospodovem imenu" (5 Mz 28,10). To je ljudstvo tistih, "ki jim je Gospod, naš Bog, najprej govoril" (RiM, veliki petek 13: prošnje za vse potrebe VI), ljudstvo "starejših bratov" v Abrahamovi veri.

64

Po prerokih Bog oblikuje svoje ljudstvo v upanju na odrešenje, v pričakovanju nove in večne zaveze, namenjene vsem ljudem (prim. Iz 2,2-4), zaveze, ki bo zapisana v srcih (prim. Jer 31,31-34; Heb 10,16). Preroki naznanjajo korenito odrešenje božjega ljudstva, očiščenje od vseh njegovih nezvestob (prim. Ezk 36), odrešenje, ki bo vključevalo vse narode (prim. Iz 49,5-6; 53,11). Nosilci tega upanja bodo predvsem Gospodovi ubogi in ponižni (prim. Sof 2,3). Svete žene, kakor so Sara, Rebeka, Rahela, Marija, Debora, Ana, Judita in Estera, so ohranjale živo upanje na odrešenje Izraela. Najčistejši lik med njimi je Marija (prim. Lk 1,38).

III. Jezus Kristus srednik in polnost vsega razodetja (BR 2)

Bog je vse povedal v svoji Besedi

65

"Velikokrat in na veliko načinov je nekoč Bog govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa nam je spregovoril po Sinu" (Heb 1,1- 2). Kristus, učlovečeni Božji Sin, je ena sama, popolna in nepresegljiva Očetova Beseda. V njem nam pove vse, in nobene druge besede ne bo kakor ta. Sv. Janez od Križa po tolikerih drugih izraža to na bleščeč način, ko razlaga Heb 1,1-2:

Ko nam je dal svojega Sina, ki je njegova Beseda, njegova edina Beseda, nam je v njej vse skupaj in obenem razodel in nima več ničesar povedati...; kar je namreč prej razodeval po prerokih v odlomkih, je nato razodel v celoti, ko nam je dal svojega Sina, ki je vse. Kdor bi zdaj hotel vpraševati Boga in dobiti od njega videnje ali razodetje, ne bi ravnal samo nespametno, ampak tudi žaljivo, ker ne bi upiral svojih oči edinole v Kristusa, ampak bi želel kaj drugačnega in bolj novega (Carm. 2,22).