Katekizem katoliške Cerkve

KKC 61

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 1. člen: Božje razodetje › II. Stopnje razodetja

Bog izvoli Abrahama

59

Da bi zbral razkropljeno človeštvo, si Bog izvoli Abrama. Pokliče ga, naj odide "iz svoje dežele in od svoje rodovine in od hiše svojega očeta" (1 Mz 12,1), da bo iz njega naredil Abrahama, to se pravi "očeta mnogih narodov" (1 Mz 17,5): "In v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje" (1 Mz 12,3 LXX; prim. Gal 3,8).

60

Ljudstvo Abrahamovih potomcev bo nosilec očakom dane obljube, izvoljeno ljudstvo (prim. Rim 11,28), poklicano, da pripravi veliki dan, ko bodo vsi božji otroci zbrani v enoti Cerkve (prim. Jn 11,52; 10,16); to ljudstvo bo korenina, na katero bodo vcepljeni pogani, ki bodo sprejeli vero (prim. Rim 11,17-18.24).

61

Očaki in preroki in druge starozavezne osebnosti in liki so bili in bodo zmeraj češčeni kot svetniki v vseh bogoslužnih izročilih Cerkve.

Bog oblikuje svoje ljudstvo Izraela

62

V času po očakih je Bog z rešitvijo iz egiptovske sužnosti izoblikoval Izraela kot svoje ljudstvo. Z njim je sklenil sinajsko zavezo in mu po Mojzesu dal svojo postavo, zato da bi Izrael Boga priznaval in mu služil kot edinemu živemu in pravemu Bogu, skrbnemu Očetu in pravičnemu sodniku, in da bi pričakoval obljubljenega Odrešenika (prim. BR 3).

63

Izrael je duhovniško božje ljudstvo (prim. 2 Mz 19,6), ki "se imenuje po Gospodovem imenu" (5 Mz 28,10). To je ljudstvo tistih, "ki jim je Gospod, naš Bog, najprej govoril" (RiM, veliki petek 13: prošnje za vse potrebe VI), ljudstvo "starejših bratov" v Abrahamovi veri.