Jezusov vhod v Jeruzalem razodeva prihod božjega kraljestva, ki naj ga mesijanski kralj, katerega v njegovem mestu sprejmejo otroci in ljudje iz srca ponižni, dovrši z veliko nočjo (pasho) svoje smrti in svojega vstajenja.
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 4. člen: Jezus Kristus je trpel pod poncijem pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen
4. člen: Jezus Kristus je trpel pod poncijem pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen
Velikonočna skrivnost Kristusovega križa in vstajenja je v srcu vesele novice, ki jo morajo apostoli in za njimi Cerkev oznanjati svetu. Odrešenjski božji načrt se je izvršil "enkrat za vselej" (Heb 9,26) z odrešilno smrtjo njegovega Sina Jezusa Kristusa.
Cerkev ostaja zvesta "razlagi vseh pisem", ki jo je Jezus sam podajal pred svojo veliko nočjo in po njej: "Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?" (Lk 24,26-27.44-45). Jezusovo trpljenje je dobilo svojo konkretno zgodovinsko obliko na podlagi dejstva, da so ga "starešine, veliki duhovniki in pismouki zavrgli" (Mr 8,31) in ga "izročili poganom, da so ga zasmehovali, bičali in križali" (Mt 20,19).
Vera torej more poiskusiti, da bi raziskala okoliščine Jezusove smrti, ki jih zvesto podajajo evangeliji (prim. BR 19) in jih osvetljujejo drugi zgodovinski viri, da bi bolje dojela smisel odrešenja.
1. odstavek: Jezus in Izrael
Že takoj od začetka Jezusovega javnega delovanja so farizeji in Herodovi privrženci skupaj z velikimi duhovniki in pismouki soglasno sklenili, da ga pogubijo (prim. Mr 3,6). Zaradi nekaterih svojih dejanj (izganjanje hudih duhov, prim. Mt 12,24; odpuščanje grehov, prim. Mr 2,7; ozdravljanja v soboto, prim. Mr 3,1-6; izvirna razlaga predpisov glede čistosti po postavi, prim. Mr 7,14-23; domačnost s cestninarji in javnimi grešniki, Mr 2,14-17) se je Jezus nekaterim, zlonamernim, zdel sumljiv obsedenosti (prim. Mr 3,22; Jn 8,48; 10,20). Obdolžijo ga bogokletja (prim. Mr 2,7; Jn 5,18; 10,33) in krivega preroštva (prim. Jn 7,12; 7,52), verskih hudodelstev, katere je postava kaznovala s smrtno kaznijo v obliki kamenjanja (prim. Jn 8,59; 10,31).