Katekizem katoliške Cerkve

KKC 55

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 1. člen: Božje razodetje › II. Stopnje razodetja

53

Božji načrt razodetja se uresničuje hkrati "z dejanji in besedami, ki so med seboj v notranji zvezi" (BR 2) in se medsebojno osvetljujejo. Ta božji načrt vsebuje posebno "božjo pedagogijo": Bog se priobčuje človeku polagoma, pripravlja ga po stopnjah na sprejem nadnaravnega razodetja samega sebe, ki doseže vrhunec v osebi in poslanstvu učlovečene Besede, Jezusa Kristusa.

Sv. Irenej Lyonski večkrat govori o tej božji pedagogiji s podobo, ki pove, da se Bog in človek polagoma navadita drug na drugega: "Božja Beseda je prebivala v človeku in se naredila za Sina človekovega, da bi navadila človeka dojemati Boga in Boga prebivati v človeku, kakor je to všeč Očetu" (haer. 3,20,2; prim. na primer 3,17,1; 4,12,4; 4,21,3).

II. Stopnje razodetja

Bog se daje spoznati od vsega začetka

54

"Bog, ki z Besedo vse ustvarja in ohranjuje, daje ljudem po ustvarjenih bitjih trajno pričevanje o sebi. Ker pa je hotel odpreti pot do nadnaravnega zveličanja, je povrh tega že v začetku razodel samega sebe prastaršem" (BR 3). Povabil jih je k notranjemu občestvu s seboj samim in jih odel s sijočo milostjo in pravičnostjo.

55

Z grehom naših prastaršev to razodetje ni bilo prekinjeno. "Po njihovem padcu je (Bog) v njih z obljubo odrešenja prebudil upanje na zveličanje. Nenehno je skrbel za človeški rod, da bi podelil večno življenje vsem, ki vztrajno v dobrih delih iščejo odrešenje" (BR 3).

Ko je z nepokorščino zapravil tvoje prijateljstvo in je nad njim zagospodovala smrt, ga vendarle nisi zapustil. (...) Znova in znova si sklenil zavezo z njim (RiM, 4. evh. molitev, 118).

Zaveza z Noetom

56

Ko je bila z grehom raztrgana edinost človeškega rodu, je Bog najprej skušal rešiti človeštvo prek vsakega od njegovih delov. Zaveza z Noetom po potopu (prim. 1 Mz 9,9) izraža načelo božje ojkonomije v razmerju do "narodov", se pravi do ljudi, razporejenih po "svojih pokrajinah, vsako ljudstvo po svojem jeziku, po rodovih in rodovnih zvezah" (1 Mz 10,5; prim. 10,20-31).

57

Ta hkrati kozmični, socialni in religiozni red mnoštva narodov (prim. Apd 17,26-27), ki ga je božja previdnost zaupala varstvu angelov (prim. 5 Mz 4,19; 32,8), ima za svoj namen omejiti napuh padlega človeštva, ki bi si, enodušno v hudobiji (prim. Mdr 10,5), samo hotelo zgraditi svojo edinost po načinu Babilona (prim. 1 Mz 11,4-6). Toda zaradi greha (prim. Rim 1,18-25) to začasno ojkonomijo nenehno ogrožata s pogansko pokvarjenostjo tako mnogoboštvo kakor malikovanje naroda in njegovega poglavarja.