Katekizem katoliške Cerkve

KKC 528

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › II. Skrivnosti Jezusovega otroštva in skritega življenja

526

"Postati otrok" v odnosu do Boga je pogoj za vstop v božje kraljestvo (prim. 18,3-4); zato se je treba ponižati (prim. Mt 23,12), postati majhen; še več, potrebno "se je roditi od zgoraj" (Jn 3,7), "roditi se iz Boga" (Jn 1,13), da bi "postali božji otroci" (Jn 1,12). Božična skrivnost se dopolnjuje v nas, dokler se v nas ne "upodobi" Kristus (Gal 4,19). Božič je skrivnost te "čudovite zamene":

O admirabile commertium! Creator generis humani, animatum corpus sumens, de virgine nasci dignatus est; et procedens homo sine semine, largitus est nobis suam deitatem. (O čudovita zamenjava! Stvarnik človeškega rodu si je privzel telo in dušo in se rodil iz Device. Kot človek je prišel k nam in nam podaril

svoje božanstvo") (MB, odpev v božični osmini).

Skrivnosti Jezusovega otroštva

527

Jezusovo obrezovanje osmi dan po njegovem rojstvu (prim. Lk 2,21) je znamenje njegove včlenitve v Abrahamovo potomstvo, v ljudstvo zaveze, njegovega podvrženja postavi (prim. Gal 4,4) in njegove pripadnosti k izraelskemu bogočastju, katerega se je nato udeleževal vse svoje življenje. To znamenje je predpodoba "Kristusove obreze", ki je krst (Kol 2,11-13).

528

Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija, Božjega Sina in Odrešenika sveta. Z Jezusovim krstom v Jordanu in svatbo v Kani (prim. MB, odpev k magnificatu pri drugih večernicah na Gospodovo razglašenje), obhaja poklonitev "modrih", ki so prišli z Vzhoda (Mt 2,1). V teh "modrih", predstavnikih okoliških poganskih religij, vidi evangelij prvence narodov, ki sprejemajo veselo novico o odrešenju z učlovečenjem. Prihod modrih v Jeruzalem, da "bi se poklonili judovskemu kralju" (Mt 2,2), kaže, da v mesijanski luči Davidove zvezde iščejo v Izraelu (prim. 4 Mz 24,17; Raz 22,16) tistega, ki bo kralj narodov (prim. 4 Mz 24,17-19). Njihov prihod pomeni, da pogani ne morejo odkriti Jezusa in ga moliti kot Božjega Sina in Odrešenika sveta drugače, kakor da se obrnejo k Judom (prim. Jn 4,22) in od njih prejmejo njihovo mesijansko obljubo, kakršno vsebuje stara zaveza (prim. Mt 2,4-6). Gospodovo razglašenje razodeva, da "polnost poganov vstopa v družino očakov" (sv. Leon Veliki, serm. 23) in ji je s tem dana v delež "Israelitica dignitas" ("pravica izvoljenega naroda": RiM, velikonočna vigilija 26, prošnja po tretjem berilu).

529

Jezusovo darovanje v templju (prim. Lk 2,22-39) ga kaže, kako kot prvorojenec pripada Gospodu (prim. 2 Mz 13,12-13). S Simeonom in Ano se celotno Izraelovo pričakovanje sreča s svojim Odrešenikom (tako bizantinsko izročilo imenuje ta dogodek). Jezus je pripoznan kot tako zelo pričakovani Mesija, "luč narodov" in "slava Izraela", a tudi "znamenje nasprotovanja". Meč bolečine, napovedan Mariji, naznanja ono drugo, popolno in edinstveno darovanje, darovanje na križu, ki bo prineslo odrešenje, katerega je Bog "pripravil pred obličjem vseh narodov".

530

Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok (prim. Mt 2,13-18) razkrivata odpor teme zoper svetlobo: "V svojo lastnino je prišla, a njeni je niso sprejeli" (Jn 1,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi (prim. Jn 15,20). Njegova vrnitev iz Egipta (prim. Mt 2,15) spominja na izhod (prim. Oz 11,1) in predstavlja Jezusa kot dokončega osvoboditelja.