Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija, Božjega Sina in Odrešenika sveta. Z Jezusovim krstom v Jordanu in svatbo v Kani (prim. MB, odpev k magnificatu pri drugih večernicah na Gospodovo razglašenje), obhaja poklonitev "modrih", ki so prišli z Vzhoda (Mt 2,1). V teh "modrih", predstavnikih okoliških poganskih religij, vidi evangelij prvence narodov, ki sprejemajo veselo novico o odrešenju z učlovečenjem. Prihod modrih v Jeruzalem, da "bi se poklonili judovskemu kralju" (Mt 2,2), kaže, da v mesijanski luči Davidove zvezde iščejo v Izraelu (prim. 4 Mz 24,17; Raz 22,16) tistega, ki bo kralj narodov (prim. 4 Mz 24,17-19). Njihov prihod pomeni, da pogani ne morejo odkriti Jezusa in ga moliti kot Božjega Sina in Odrešenika sveta drugače, kakor da se obrnejo k Judom (prim. Jn 4,22) in od njih prejmejo njihovo mesijansko obljubo, kakršno vsebuje stara zaveza (prim. Mt 2,4-6). Gospodovo razglašenje razodeva, da "polnost poganov vstopa v družino očakov" (sv. Leon Veliki, serm. 23) in ji je s tem dana v delež "Israelitica dignitas" ("pravica izvoljenega naroda": RiM, velikonočna vigilija 26, prošnja po tretjem berilu).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › II. Skrivnosti Jezusovega otroštva in skritega življenja
Jezusovo darovanje v templju (prim. Lk 2,22-39) ga kaže, kako kot prvorojenec pripada Gospodu (prim. 2 Mz 13,12-13). S Simeonom in Ano se celotno Izraelovo pričakovanje sreča s svojim Odrešenikom (tako bizantinsko izročilo imenuje ta dogodek). Jezus je pripoznan kot tako zelo pričakovani Mesija, "luč narodov" in "slava Izraela", a tudi "znamenje nasprotovanja". Meč bolečine, napovedan Mariji, naznanja ono drugo, popolno in edinstveno darovanje, darovanje na križu, ki bo prineslo odrešenje, katerega je Bog "pripravil pred obličjem vseh narodov".
Beg v Egipt in pokol nedolžnih otrok (prim. Mt 2,13-18) razkrivata odpor teme zoper svetlobo: "V svojo lastnino je prišla, a njeni je niso sprejeli" (Jn 1,11). Vse Kristusovo življenje je bilo v znamenju preganjanja. Skupaj z njim bodo deležni preganjanja njegovi (prim. Jn 15,20). Njegova vrnitev iz Egipta (prim. Mt 2,15) spominja na izhod (prim. Oz 11,1) in predstavlja Jezusa kot dokončega osvoboditelja.
Skrivnosti Jezusovega skritega življenja
V največjem delu svojega življenja je Jezus delil položaj velikanske večine ljudi: vsakdanje življenje brez opazne veličine, življenje ročnega dela, judovsko religiozno življenje, podvrženo božji postavi (prim. Gal 4,4,), življenje v skupnosti. O vsem tem obdobju nam je razodeto, da je bil Jezus "pokoren" svojim staršem in da je "napredoval v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh" (Lk 2,51-52).
Jezusova ubogljivost svoji materi in svojemu očetu pred postavo je popolno izpolnjevanje četrte božje zapovedi. Je časna podoba njegove sinovske pokorščine svojemu nebeškemu Očetu. Jezusova vsakodnevna pokorščina Jožefu in Mariji je naznanjala in anticipirala pokorščino velikega četrtka: "Ne moja volja... " (Lk 22,42). Kristusova pokorščina v vsakdanjosti skritega življenja je bila že začetek dela ponovne vzpostavitve tistega, kar je bila razdejala Adamova nepokorščina (prim. Rim 5,19).