Katekizem katoliške Cerkve

KKC 527

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 3. odstavek: Skrivnosti Kristusovega življenja › II. Skrivnosti Jezusovega otroštva in skritega življenja

Božična skrivnost

525

Jezus se je rodil v nizkosti hleva, v ubožni družini (prim. Lk 2,6-7); preprosti pastirji so prve priče dogodka. Prav v tem uboštvu se razodeva veličastvo nebes (prim. Lk 2,8-20). Cerkev neutrudno opeva slavo te noči:

Devica danes Večnega rodi na svet

in zemlja nudi Nedostopnemu votlino.

Angeli in pastirji ga hvalijo

in modri se z zvezdo odpravijo na pot;

saj Ti si nam rojen za nas,

malo dete, večni Bog!

(Kondak Romana Pevca)

526

"Postati otrok" v odnosu do Boga je pogoj za vstop v božje kraljestvo (prim. 18,3-4); zato se je treba ponižati (prim. Mt 23,12), postati majhen; še več, potrebno "se je roditi od zgoraj" (Jn 3,7), "roditi se iz Boga" (Jn 1,13), da bi "postali božji otroci" (Jn 1,12). Božična skrivnost se dopolnjuje v nas, dokler se v nas ne "upodobi" Kristus (Gal 4,19). Božič je skrivnost te "čudovite zamene":

O admirabile commertium! Creator generis humani, animatum corpus sumens, de virgine nasci dignatus est; et procedens homo sine semine, largitus est nobis suam deitatem. (O čudovita zamenjava! Stvarnik človeškega rodu si je privzel telo in dušo in se rodil iz Device. Kot človek je prišel k nam in nam podaril

svoje božanstvo") (MB, odpev v božični osmini).

Skrivnosti Jezusovega otroštva

527

Jezusovo obrezovanje osmi dan po njegovem rojstvu (prim. Lk 2,21) je znamenje njegove včlenitve v Abrahamovo potomstvo, v ljudstvo zaveze, njegovega podvrženja postavi (prim. Gal 4,4) in njegove pripadnosti k izraelskemu bogočastju, katerega se je nato udeleževal vse svoje življenje. To znamenje je predpodoba "Kristusove obreze", ki je krst (Kol 2,11-13).

528

Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija, Božjega Sina in Odrešenika sveta. Z Jezusovim krstom v Jordanu in svatbo v Kani (prim. MB, odpev k magnificatu pri drugih večernicah na Gospodovo razglašenje), obhaja poklonitev "modrih", ki so prišli z Vzhoda (Mt 2,1). V teh "modrih", predstavnikih okoliških poganskih religij, vidi evangelij prvence narodov, ki sprejemajo veselo novico o odrešenju z učlovečenjem. Prihod modrih v Jeruzalem, da "bi se poklonili judovskemu kralju" (Mt 2,2), kaže, da v mesijanski luči Davidove zvezde iščejo v Izraelu (prim. 4 Mz 24,17; Raz 22,16) tistega, ki bo kralj narodov (prim. 4 Mz 24,17-19). Njihov prihod pomeni, da pogani ne morejo odkriti Jezusa in ga moliti kot Božjega Sina in Odrešenika sveta drugače, kakor da se obrnejo k Judom (prim. Jn 4,22) in od njih prejmejo njihovo mesijansko obljubo, kakršno vsebuje stara zaveza (prim. Mt 2,4-6). Gospodovo razglašenje razodeva, da "polnost poganov vstopa v družino očakov" (sv. Leon Veliki, serm. 23) in ji je s tem dana v delež "Israelitica dignitas" ("pravica izvoljenega naroda": RiM, velikonočna vigilija 26, prošnja po tretjem berilu).

529

Jezusovo darovanje v templju (prim. Lk 2,22-39) ga kaže, kako kot prvorojenec pripada Gospodu (prim. 2 Mz 13,12-13). S Simeonom in Ano se celotno Izraelovo pričakovanje sreča s svojim Odrešenikom (tako bizantinsko izročilo imenuje ta dogodek). Jezus je pripoznan kot tako zelo pričakovani Mesija, "luč narodov" in "slava Izraela", a tudi "znamenje nasprotovanja". Meč bolečine, napovedan Mariji, naznanja ono drugo, popolno in edinstveno darovanje, darovanje na križu, ki bo prineslo odrešenje, katerega je Bog "pripravil pred obličjem vseh narodov".