Gospodovo razglašenje razodeva Jezusa kot Izraelovega Mesija, Božjega Sina in Odrešenika sveta. Z Jezusovim krstom v Jordanu in svatbo v Kani (prim. MB, odpev k magnificatu pri drugih večernicah na Gospodovo razglašenje), obhaja poklonitev "modrih", ki so prišli z Vzhoda (Mt 2,1). V teh "modrih", predstavnikih okoliških poganskih religij, vidi evangelij prvence narodov, ki sprejemajo veselo novico o odrešenju z učlovečenjem. Prihod modrih v Jeruzalem, da "bi se poklonili judovskemu kralju" (Mt 2,2), kaže, da v mesijanski luči Davidove zvezde iščejo v Izraelu (prim. 4 Mz 24,17; Raz 22,16) tistega, ki bo kralj narodov (prim. 4 Mz 24,17-19). Njihov prihod pomeni, da pogani ne morejo odkriti Jezusa in ga moliti kot Božjega Sina in Odrešenika sveta drugače, kakor da se obrnejo k Judom (prim. Jn 4,22) in od njih prejmejo njihovo mesijansko obljubo, kakršno vsebuje stara zaveza (prim. Mt 2,4-6). Gospodovo razglašenje razodeva, da "polnost poganov vstopa v družino očakov" (sv. Leon Veliki, serm. 23) in ji je s tem dana v delež "Israelitica dignitas" ("pravica izvoljenega naroda": RiM, velikonočna vigilija 26, prošnja po tretjem berilu).