Katekizem katoliške Cerkve

KKC 489

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 2. odstavek: 2 ...spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije device › I. Spočet od Svetega Duha

II. ...rojen iz Marije device

487

To, kar katoliška vera veruje o Mariji, je utemeljeno na tem, kar veruje o Kristusu; tisto pa, kar ta vera uči o Mariji, osvetljuje s svoje strani njeno vero o Kristusu.

Marijina vnaprejšnja določenost

488

"Bog je poslal svojega Sina" (Gal 4,4), toda ko je šlo za to, da bi mu "pripravil telo" (prim. Heb 10,5), je hotel, da bi pri tem svobodno sodelovalo ustvarjeno bitje. V ta namen je Bog pred večnimi časi izbral za mater svojemu Sinu izraelsko hčer, mlado Judinjo iz Nazareta v Galileji, "devico, zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija" (Lk 1,26-27):

Oče usmiljenja je hotel, naj v božjih sklepih vnaprej določena mati pred izvršitvijo učlovečenja da

svojo privolitev, da bi tako žena prispevala tudi k življenju, kakor je prispevala k smrti (C 56; prim. 61)

489

V vsej stari zavezi je poslanstvo svetih žena pripravljalo Marijino poslanstvo. Čisto v začetku je Eva: kljub svoji nepokorščini prejme obljubo potomstva, ki bo zmagalo nad hudobnim duhom (prim. 1 Mz 3,15), in obljubo, da bo mati vseh živih (prim. 1 Mz 3,20). V moči te obljube Sara spočne sina kljub svoji visoki starosti (prim. 1 Mz 18,10-14; 21,1-2). Proti vsakemu človeškemu pričakovanju Bog izbere to, kar je veljalo za nezmožno in slabotno (prim. 1 Kor 1,27), da bi pokazal svojo zvestobo svoji obljubi: Ano, Samuelovo mater (1 Sam 1), Deboro, Ruto, Judito in Estero ter veliko drugih žena. Marija "se odlikuje med tistimi Gospodovimi ponižnimi in ubogimi, ki z zaupanjem od njega pričakujejo in prejmejo odrešenje. Končno se z njo, vzvišeno sionsko hčerjo, po dolgotrajnem čakanju na izpolnitev obljube dopolnijo časi in vzpostavi se nov red odrešenja" (C 55).

Brezmadežno spočetje

490

Bog je Marijo, da bi postala Odrešenikova mati, "obogatil z darovi, vrednimi takšne naloge" (C 56). Angel Gabrijel jo je v trenutku oznanjenja pozdravil kot "milosti polno" (Lk 1,28). Da bi mogla dati svobodno pritrditev svoje vere oznanilu svoje poklicanosti, je bilo dejansko potrebno, da jo je božja milost povsem prešinila.

491

Cerkev se je v teku stoletij zavedala, da je bila Marija, ki jo je Bog "napolnil z milostjo" (Lk 1,28), odrešena že ob svojem spočetju. Prav to izpoveduje verska resnica o brezmadežnem spočetju, ki jo je 1854 razglasil papež Pij IX:

greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na