Katekizem katoliške Cerkve

KKC 49

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Prvo poglavje: Človek je zmožen Boga › IV. Kako govoriti o Bogu?

47

Cerkev uči, da je enega samega in resničnega Boga, našega Stvarnika in Gospoda, mogoče z gotovostjo spoznati iz njegovih del z naravno lučjo človeškega razuma (prim. 1. vat. koncil: DS 3026).

48

Izhajajoč iz mnogoterih popolnosti ustvarjenih bitij, ki nosijo na sebi podobnost z neskončno popolnim Bogom, moremo realno imenovati Boga, čeprav naša omejena govorica ne izčrpa skrivnosti.

49

"Stvar brez Stvarnika izgine v nič" (CS 36,3). Zaradi tega verujoči vedo, da jih Kristusova ljubezen priganja, naj prinašajo luč živega Boga tistim, ki ga ne poznajo ali ga odklanjajo.

Drugo poglavje: Bog srečuje človeka

50

Z naravnim razumom more človek spoznati Boga z gotovostjo iz njegovih del. Vendar obstaja še drugačen red spoznanja, ki ga človek ne more doseči s svojimi lastnimi močmi, to je red božjega razodetja (prim. 1. vat. koncil: DS 3015). Po docela svobodnem sklepu se Bog razodeva in se podarja človeku. To dela tako, da razodeva svojo skrivnost, svoj dobrotni načrt, ki ga je pred vsemi veki izoblikoval v Kristusu v prid vseh ljudi. V polnosti razodeva Bog svoj načrt s pošiljatvijo svojega ljubljenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, in Svetega Duha.

1. člen: Božje razodetje

I. Bog razodeva svoj dobrotni načrt

51

"Bog je v svoji dobroti in modrosti hotel razodeti samega sebe in razkriti skrivnost svoje volje, da bi ljudje po Kristusu, učlovečeni Besedi, imeli v Svetem Duhu dostop k Očetu in bi postali deležni božje narave" (BR 2).