Katekizem katoliške Cerkve

KKC 51

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 1. člen: Božje razodetje › I. Bog razodeva svoj dobrotni načrt

49

"Stvar brez Stvarnika izgine v nič" (CS 36,3). Zaradi tega verujoči vedo, da jih Kristusova ljubezen priganja, naj prinašajo luč živega Boga tistim, ki ga ne poznajo ali ga odklanjajo.

Drugo poglavje: Bog srečuje človeka

50

Z naravnim razumom more človek spoznati Boga z gotovostjo iz njegovih del. Vendar obstaja še drugačen red spoznanja, ki ga človek ne more doseči s svojimi lastnimi močmi, to je red božjega razodetja (prim. 1. vat. koncil: DS 3015). Po docela svobodnem sklepu se Bog razodeva in se podarja človeku. To dela tako, da razodeva svojo skrivnost, svoj dobrotni načrt, ki ga je pred vsemi veki izoblikoval v Kristusu v prid vseh ljudi. V polnosti razodeva Bog svoj načrt s pošiljatvijo svojega ljubljenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, in Svetega Duha.

1. člen: Božje razodetje

I. Bog razodeva svoj dobrotni načrt

51

"Bog je v svoji dobroti in modrosti hotel razodeti samega sebe in razkriti skrivnost svoje volje, da bi ljudje po Kristusu, učlovečeni Besedi, imeli v Svetem Duhu dostop k Očetu in bi postali deležni božje narave" (BR 2).

52

Bog ki "prebiva v nedostopni svetlobi" (1 Tim 6,16), hoče priobčevati svoje božje življenje ljudem, ki jih je svobodno ustvaril, da bi jih v svojem edinem Sinu napravil za posinovljence (prim. Ef 1,4-5). Z razodetjem samega sebe hoče Bog narediti ljudi sposobne, da bi mu odgovarjali, ga spoznavali in ga ljubili daleč onkraj vsega tistega, česar bi bili sposobni sami od sebe.

53

Božji načrt razodetja se uresničuje hkrati "z dejanji in besedami, ki so med seboj v notranji zvezi" (BR 2) in se medsebojno osvetljujejo. Ta božji načrt vsebuje posebno "božjo pedagogijo": Bog se priobčuje človeku polagoma, pripravlja ga po stopnjah na sprejem nadnaravnega razodetja samega sebe, ki doseže vrhunec v osebi in poslanstvu učlovečene Besede, Jezusa Kristusa.

Sv. Irenej Lyonski večkrat govori o tej božji pedagogiji s podobo, ki pove, da se Bog in človek polagoma navadita drug na drugega: "Božja Beseda je prebivala v človeku in se naredila za Sina človekovega, da bi navadila človeka dojemati Boga in Boga prebivati v človeku, kakor je to všeč Očetu" (haer. 3,20,2; prim. na primer 3,17,1; 4,12,4; 4,21,3).