Katekizem katoliške Cerkve

KKC 473

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 1. odstavek: Božji Sin se je učlovečil › IV. Kako je Božji Sin človek

Kristusova duša in njegovo človeško spoznavanje

471

Apolinarij iz Laodikeje je učil, da je v Kristusu Beseda nadomestila dušo ali duha. Zoper to zmoto je Cerkev izpovedovala, da je večni Sin privzel tudi razumno človeško dušo (prim. DS 149).

472

Ta človeška duša, ki si jo je Božji Sin privzel, je obdarjena z resničnim človeškim spoznanjem. To spoznanje kot takšno ni moglo biti samo po sebi brezmejno: uveljavljalo se je v zgodovinskih pogojih Kristusovega bivanja v prostoru in času. Zato je Božjemu Sinu bilo mogoče hoteti, da je kot učlovečeni "napredoval v modrosti, starosti in milosti" (Lk 2,52), in prav tako, da mu je bilo treba spraševati in poizvedovati glede tistega, česar se moramo v človeškem stanju naučiti na izkustven način (prim. Mr 6,38; Mr 8,27; Jn 11,34; itd.). To je ustrezalo stvarnosti njegovega prostovoljnega ponižanja v "podobi hlapca" (Flp 2,7).

473

Toda istočasno je to resnično človeško spoznavanje Božjega Sina izražalo božje življenje njegove osebe (prim. sv. Gregor Veliki, ep. 10,39: DS 475). "Človeška narava Božjega Sina je, ne sama po sebi, temveč po svojem zedinjenju z Besedo, spoznavala in razodevala v sebi vse tisto, kar ustreza Bogu" (sv. Maksim Spoznavalec, qu.dub. 66). To je v prvi vrsti notranje in neposredno spoznavanje, ki ga ima učlovečeni Božji Sin o svojem Očetu (prim. Mr 14,36; Mt 11,27; Jn 1,18; 8,55; itd.). Sin je tudi v svojem človeškem spoznavanju kazal božjo prodornost, s katero je segal do skritih misli človeškega srca (prim. Mr 2,8; Jn 2,25; 6,61; itd.).

474

Po svojem zedinjenju z božjo modrostjo v osebi učlovečene Besede je bilo Kristusovo človeško znanje v polnosti deležno vednosti o večnih načrtih, ki jih je razodel s svojim prihodom (prim. Mr 8,31; 9,31; 10,33-34; 14,18-20.26-30). Glede tistega, o čemer pravi, da na tem področju ne ve (prim. Mr 13,32), izjavi drugod, da ni v njegovem poslanstvu, da bi to razodel (prim. Apd 1,7).

Kristusova človeška volja

475

Vzporedno je Cerkev na 6. vesoljnem cerkvenem zboru (3. carigrajski koncil leta 681) izpovedala vero, da ima Kristus dve naravni volji in dve naravni dejavnosti, božjo in človeško, ki si ne nasprotujeta, ampak sodelujeta tako, da je učlovečena Beseda v pokorščini svojemu Očetu človeško hotela vse, kar je skupaj z Očetom in Svetim Duhom po božje odločila za naše zveličanje (prim. DS 556-559: S 220). Kristusova človeška volja "je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveč se podreja njegovi božji in vsemogočni volji" (DS 556: S 220).