Beseda se je učlovečila, da bi nas napravila "deležne božje narave" (2 Pt 1,4): "Takšen je bil namreč razlog, zaradi katerega se je Beseda učlovečila in zakaj je Božji Sin postal sin človekov: zato, da bi človek, ko vstopi v občestvo z Besedo in tako prejme božje posinovljenje, postal božji sin" (sv. Irenej, haer. 4,19,1). "Kajti Božji Sin je postal človek, da bi nas pobožanstvil" (sv. Atanazij, inc. 54,3). "Unigenitus Dei Filius, suae divinitatis volens nos esse participes, naturam nostram assumpsit, ut homines deos faceret factus homo" ("Edinorojeni Božji Sin je privzel našo človeško naravo, da bi nas napravil deležne svojega božanstva, postal je človek, da bi ljudi napravil za bogove") (sv. Tomaž Akv., opusc. 57 in festo Corp. Chr. 1).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 3. člen: Jezus Kristus je bil spočet od Svetega Duha, › 1. odstavek: Božji Sin se je učlovečil › II. Učlovečenje
II. Učlovečenje
Cerkev se naslanja na izraz sv. Janeza ("Beseda se je učlovečila": Jn 1,14) in označuje z besedo "učlovečenje" (incarnatio) dejstvo, da si je Božji Sin privzel človeško naravo, da bi v njej izvršil naše odrešenje. V hvalnici, ki jo izpričuje sv. Pavel, Cerkev opeva skrivnost učlovečenja:
"Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu: Čeprav je bil namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in
sicer do smrti na križu! (Flp 2,5-8; prim. BM, pesem v sobotnih večernicah).
Pismo Hebrejcem govori o isti skrivnosti:
Zato pravi ob svojem prihodu na svet: 'Daritve in darovanja nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: Glej, prihajam... da izpolnim, o Bog, tvojo
voljo' (Heb 10,5-7, nav. Ps 40,7-9 LXX).
Vera v resnično učlovečenje Božjega Sina je razločilno znamenje krščanske vere: "Božjega duha spoznate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Krisus prišel v telesu, je od Boga" (1 Jn 4,2). To je veselo prepričanje Cerkve prav od njenega začetka, ko opeva "veliko skrivnost pobožnosti": "On je bil razodet v telesu" (1 Tim 3,16).
III. Pravi Bog in pravi človek
Edinstveni in povsem enkratni dogodek učlovečenja Božjega Sina ne pomeni, da je Jezus Kristus delno Bog in delno človek, tudi ne, da v njem obstaja nerazločena mešanica božjega in človeškega. Postal je resnično človek in ostal resnično Bog. Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek. To versko resnico je Cerkev morala braniti in jo pojasnjevati v prvih stoletjih nasproti krivoverstom, ki so jo pačile.